Najnovejše objave

Avtorji

Peter Semolič

Peter Semolič

Peter Semolič je pesnik, pisatelj, pisec radijskih iger, esejist in prevajalec. Do zdaj je objavil dvanajst samostojnih pesniških zbirk in roman za otroke "Tipkarski škrat Pacek", s svojim delom pa je uvrščen v okoli petdeset antologij tako v Sloveniji kot v tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Jenkovo nagrado (1997) in Nagrado Prešernovega sklada (2001). Je soustanovitelj pesniškega bloga "Poiesis" in ustanovni član Kulturno umetniškega društva Poiesis. Živi v Ljubljani kot svobodni književnik.

Foto (c) Nina Medved
Peter Semolič

Katja Kuštrin

Katja Kuštrin

Katja Kuštrin se je rodila leta 1981 v Ljubljani, kjer tudi živi. Piše poezijo, prozo, publicistiko in prevaja. Je avtorica bloga "Metamorfoza", soavtorica pesniškega bloga "Poiesis" in ustanovna članica Kulturno umetniškega društva Poiesis.
Katja Kuštrin

Tone Škrjanec

Tone Škrjanec

Tone Škrjanec (Ljubljana, 1953), pesnik in prevajalec. Do zdaj je objavil devet samostojnih pesniških zbirk, prvo "Blues zamaha" leta 1997, sledile pa so "Sonce na kolenu", "Pagode na veter", "Noži", "Baker", "Koža", "Duh želve je majhen in zelo star", "Med drevesi" in "Sladke pogačice" (2015), poleg teh pa je leta 2012 izšla še knjiga njegovih izbranih pesmi "V zraku so šumi: izbrane in zelo stare pesmi". V tujini je bilo izdanih sedem knjig njegovih pesmi (Poljska, Bolgarija, ZDA, Hrvaška). Uvrščen je bil v številne domače in tuje antologije in preveden v velik del svetovnih jezikov. Izdal je tudi ploščo poezije z glasbo "Lovljenje ritma" in sodeloval na dveh kompilacijskih ploščah poezije z glasbo ("Košček hrupa in ščepec soli", "Pri besedi z glasom in zvokom"). Kot prevajalec iz angleškega, hrvaškega in srbskega jezika se ukvarja predvsem s poezijo.

Foto (c) DK
Tone Škrjanec

Objave avtorja Tone Škrjanec ( poglej vse)

Jaka Železnikar

Jaka Železnikar

Jaka Železnikar, avtor e-poezije (križanje in sovplivanje besed in spletnega programiranja). Po šoli natisnjene poezije (mentor: Lojze Kovačič), s knjigo l. 1994, z naslovom "54.000 besed" med letoma 1996/7 samostojno prestopi v digitalni svet spletne umetnosti/e-poezije.

Foto: (c) Sunčan Patrick Stone.
Jaka Železnikar

Jana Putrle Srdić

Jana Putrle Srdić

Jana Putrle Srdić (r. 1975) je pesnica in producentka za intermedijsko umetnost, ki občasno piše tekste o umetniškem filmu in prevaja poezijo. Živi v Ljubljani. Sodelovala je v številnih projektih, ki združujejo poezijo z novimi mediji in objavila tri knjige: »Kutine« (2003); »Lahko se zgodi karkoli« (2007) in »To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje« (2014), ki je bila nominirana za Jenkovo nagrado. Njeno delo je redno objavljeno v slovenskih literarnih revijah kot tudi v tujini, njene pesmi so bile prevedene v številne jezike in vključene v 16 slovenskih in svetovnih antologij. Prevedene knjige so: »Puede pasar cualquier cosa«, Buenos Aires (2011), »Anything could happen«, New York (2014), »În noaptea asta gândacii vor ieşi din pământ«, Bukarešta (2015) in »Este poema lo paga el pez«, Madrid (2015). V številnih državah Evrope, Rusije, Severne in Južne Amerike se je pojavila na festivalih ali imela bralno turnejo. Poleg prevajanja iz angleščine, ruščine, hrvaščine in srbščine (Robert Hass, Sapphire, Ana Ristović, Sodobna ruska poezija, Sodobna evropska gejevska poezija, Sodobna evropska lezbična poezija) dela kot producentka za različne kulturne organizacije: Center za slovensko književnost, Galerijo Kapelica in Zavod Gulag, ki ga tudi sooblikuje. Tri leta je vodila literarne pogovore v nočnem klubu Daktari.
Jana Putrle Srdić

Objave avtorja Jana Putrle Srdić ( poglej vse)

Esad Babačić

Esad Babačić

Esad Babačić se je rodil leta 1965. Kot najstnik je prepeval ali bolje recitiral v novovalovski skupini Via ofenziva, prve tekste je izdal pri 17. letih v ŠKUC-ovem 'mzinu "Vsak otrok je lep ko se rodi" (1983), pozneje študiral slovenščino in južnoslovanske jezike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, postal novinar na TV Slovenija, nastopal v epizodnih filmskih vlogah, posnel dokumentarec "Kozara–Ljubljana–Kozara", ki je bil leta 1998 nagrajen na Festivalu neodvisnega filma in videa, pisal kolumne za Razglede, Dnevnik in Demokracijo, kasneje pa časopisno pisanje o športu dopolnil z vodenjem projekta "Verjemi v svoj koš", ki ima za cilj obnoviti propadla košarkarska igrišča. Skupaj s svetovno znano umetniško skupino NSK je izdal "Art book Biospektiva" (2010). Je avtor desetih pesniških zbirk, tik pred izidom je njegova enajsta zbirka pesmi. Za svojo poezijo je prejel več nagrad, med drugim mednarodno nagrado Hörbiger, za pesem "Donava", na 13. mednarodnem Lirikonfestu pa Čašo nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus.

Foto (c) Primož Lavre
Esad Babačić

Objave avtorja Esad Babačić ( poglej vse)

Andraž Polič

Andraž Polič

Andraž Polič je pesnik, glasbenik, skladatelj in igralec. Do zdaj je objavil trinajst pesniških zbirk, zadnja, "Ona je mesto", mu je izšla leta 2013, veliko njegovih pesmi pa je prevedenih v tuje jezike. Bogat je tudi njegov glasbeni opus, saj je ustvaril glasbo za več kot deset gledaliških predstav doma in v tujini ter za nekatere filme, leta 2002 je ustanovil skupino Hamlet ekspress, s katero je izdal več zgoščenk, sodeloval pa je tudi pri projektu Odpeti. Je član revije Poetikon, od leta 2009 živi in ustvarja v Pragi, kjer nastopa v Divadlo Kompa (Siesto teatro), skupaj z Natašo Burger v duetu Duo La Boheme ali pa samostojno kot Polo De Bard.
Andraž Polič

Maja Vidmar

Maja Vidmar

Maja Vidmar je rojena leta 1961, doma je iz Nove Gorice in živi kot svobodna književnica v Ljubljani. Do zdaj je izdala sedem pesniških zbirk ("Razdalje telesa", Mladinska knjiga/Pomurska založba, 1984, "Način vezave", Mladinska knjiga, 1988; "Ihta smeri", Emonica, 1989 (izbor); "Ob vznožju", Nova revija, 1998, "Prisotnost", Aleph, 2005, "Sobe", Apokalipsa 2008, "Kako se zaljubiš", Študentska založba 2012 in "Minute prednosti", LUD Literatura 2015). Za knjigo "Prisotnost" je prejela Jenkovo nagrado, Nagrado Prešernovega sklada in dunajsko štipendijo v okviru Grosser Preis für osteuropäische Literatur. Prejela je Premio Letterario Internazionale Trieste Scriture di Frontiera dedicato a Umberto Saba 2007, za knjigo "Sobe" Nagrado mreže gradova književnosti 2009, leta 2015 pa je prejela nagrado Čaša nesmrtnosti. V tujini je izšlo šest knjig njene poezije:"Leibhaftige Gedichte" (Droschel, 1999), za katero je prejela nagrado Hubert-Burda-Stifung für junge Lyrik, Akt (Meandar, 1999), "Molitva tijela" (Tugra, 2007), "Gegenwart" (Edition Korrespondenzen, 2007), "Način vezivanja" (Udruženje književnika Banja Luka, 2009) in "E il mondo si scolora" (Ibiskos Editore, 2010). Ima veliko tujih in domačih revijalnih in antologijskih objav.

Foto (c) Tihomir Pinter
Maja Vidmar

Objave avtorja Maja Vidmar ( poglej vse)

Nina Medved

Nina Medved

Nina Medved (1989) je pesnica, fotografinja in prevajalka. V letu 2013 je postavila prvo samostojno fotografsko razstavo "I take France takes me" in je soavtorica interaktivne razstave "Jeu / Igra", ki redno gostuje v različnih evropskih državah. Njene pesmi so bile objavljene v Sloveniji, Franciji in Kanadi. Kot soprevajalka je sodelovala pri prevodih več francoskih pisateljev in pesnikov (Andreï Makine, Jean Teulé, Guy Goffette).

Foto (c) Nina Medved
Nina Medved

Objave avtorja Nina Medved ( poglej vse)

Antoine Cassar

Antoine Cassar

Antoine Cassar je malteški pesnik, prevajalec, urednik in kulturni organizator ter aktivist na področju begunske problematike. Rodil se je leta 1978 v Londonu malteškim staršem, otroštvo je preživel med Anglijo, Malto in Španijo, študiral in delal pa je v Italiji, Franciji in Luksemburgu, kjer trenutno tudi živi. Je avtor več pesniških zbirk, ki so neredko povezane z različnimi avtorskimi projekti v polju družbenega. Takšen primer je "Passaport", pesnitev, natisnjena v obliki potnega lista, ki je namenjen ljudem z vsega sveta (v bistvu gre za nekakšen anti-potni list); pesnitev je bila prepesnjena v devet jezikov in objavljena v različnih evropskih, azijskih in severno ameriških državah, izkupiček od prodaje pa je bil namenjen lokalnim združenjem za zaščito politčnih in ekonomskih beguncev in njihovih pravic. Projekt je je zaživel tudi v obliki gledališke igre, ki je bila uprizorjena na Malti in v Franciji. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim leta 2009 nagrado United Planet Writing Prize za večjezično kompozicijo "Merħba, pesem dobrodošlice". Antoine Cassar je bil leta 2010 gost prevajalske delavnice v Danah, ki jo organizira Center za slovensko književnost, njegove pesmi pa smo lahko prvič slišali v slovenščini v prevodu pesnice in prevajalke Veronike Dintinjane.

Foto (c) EESC
Antoine Cassar

Objave avtorja Antoine Cassar ( poglej vse)

Alenka Jovanovski

Alenka Jovanovski

Alenka Jovanovski je leta 2012 izdala pesniški prvenec Hlače za Džija (LUD Literatura). Objavlja v revijah Literatura, Poetikon, Dialogi. Njene pesmi so prevedene v poljščino in španščino. Vključene so tudi v antologijo Portret kobiecy w odwróconej perspektywie. 12 poetek z Czech, Slowenii i Ukrainy. FA/Art Katowice 2013.
Alenka Jovanovski

Immanuel Mifsud

Immanuel Mifsud

Immanuel Mifsud, rojen leta 1967 na Malti, doktor literature, predavatelj na Univerzi na Malti, je vodilna osebnost malteške književnosti. Objavil je več proznih in pesniških knjig ter knjig za otroke, malteškemu jeziku je prispeval tudi nekaj izvirnih uspavank. Za svoje delo je prejel številne nagrade, tako nacionalne kot mednarodne, med drugim leta 2011 evropsko nagrado za književnost. Njegove pesmi so prevedene v številne svetovne jezike, slovenski bralci pa smo jih lahko spoznali v zbirki »Prgišče listja«, ki je v prevodu Vere Pejovič in Petra Semoliča izšla leta 2013 pri inštitutu IRIU v Ljubljani.
Immanuel Mifsud

Objave avtorja Immanuel Mifsud ( poglej vse)

Miloš Djurdjević

Miloš Djurdjević

Hrvaški pesnik Miloš Djurdjević je objavil nekaj knjig pesmi (zadnjo, »Morse, My Deaf Friend«leta 2014 pri newyorški založbi Ugly Duckling Presse), esejev in književnih kritik. Ureja hrvaško domeno mednarodnega internetnega časopisa za sodobno poezijo Poetry International Web – PIW www.poetryinternational.orgs sedežem v Rotterdamu. Živi in dela v Zagrebu kot svobodni književnik.
Miloš Djurdjević

Objave avtorja Miloš Djurdjević ( poglej vse)

Borut Petrovič Vernikov

Borut Petrovič Vernikov

Borut Petrovič Vernikov, rojen leta 1955 na Ptuju, je pesnik, literarni kritik, finančnik. Nekaj časa je deloval v statusu samostojnega kulturnega delavca, potem pa se je zaposlil kot direktor knjigotrštva. Danes se ukvarja s finančnim svetovanjem. Objavljal je v Dialogih, Sodobnosti, Naših razgledih in drugje. Piše tudi literarne ocene, kar nekaj jih je objavil v Književnih listih, največjih je objavil na Radiu Slovenija v oddaji »S knjižnega trga.«Veliko njegovih pesmi je bilo predvajanih v oddaji Literarni nokturno. Po prvi zbirki, ki je izšla v samozaložbi, je pri Centru za slovensko književnost,v zbirki Aleph, izdal pesniško knjigo »Pesem nekomu, ki ima neskončno ime.« Trenutno največ objavlja v reviji Locutio, na fb, ter na MMC RTV SLO , kjer ob ostalih prispevkih in poeziji, v rubriki »Z zaprašenih knjižnih polic«, objavlja literarne ocene pesniških zbirk, ki so izšle pred več kot desetletjem, ter tako vabi bralce h knjižnični izposoji pozabljenih knjig. Nekatere njegove pesmi so bile prevedene v tuje jezike. Deset njegovih pesmi bo pravkar izšlo v skupni zbirki »Kako smo se zaboravili u pesmi«. Zbirka bo izšla v Beogradu, v njej pa so zastopani povabljeni pesniki iz vseh republik nekdanje Jugoslavije. Trenutno pripravlja novo pesniško zbirko. Živi v Ljubljani.
Borut Petrovič Vernikov

Bardhyl Maliqi

Bardhyl Maliqi

Albanski pesnik, esejist in znanstvenik s področja psihologije Bardhyl Maliqi se je rodil leta 1955. Je avtor petnajstih knjig in dobitnik mnogih nacionalnih in mednarodnih nagrad, med drugim je leta 2011 prejel posebno nagrado UNESCA v Atalanti za pesmi “Carstvo ptic” in “Kipi tesnobe” ter nagrado Maraton Sarajeva za cikel pesmi “Ko sijejo žalosti”. Veliko njegove poezije je tudi prevedene, pričujoča pesem je iz njegove pesniške zbirke “Carstvo ptica”, ki je v prevodu Shahina Hasanija – Shkoze izšla leta 2013 na Hrvaškem. Bardhyl Maliqi živi in ustvarja v Sarandi.
Bardhyl Maliqi

Objave avtorja Bardhyl Maliqi ( poglej vse)

Kaja Teržan

Kaja Teržan

Kaja Teržan je plesalka, performerka, koreografinja in pesnica. Odraščala je v Škofji Loki in v predmestju Stockholma, danes z družino živi v Ljubljani. Letos ji je pri Centru za slovensko književnost, v knjižni zbirki Aleph, izšel pesniški prvenec "Delta".
Kaja Teržan

Objave avtorja Kaja Teržan ( poglej vse)

Ernad Osmić

Ernad Osmić

Ernad Osmić sem je rodil leta 1989 v Brčkem. Med leti 1992 in 1999 je živel v Hamburgu, po vrnitvi v Bosno in Hercegovino je leta 2012 končal študij Bosanskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Tuzli. Piše poezijo, kratke zgodbe, scenarije, kritike in eseje. Poezijo in kratke zgodbe objavlja na različnih spletnih portalih, v revijah in zbornikih v Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem in v Srbiji, s pesmimi, napisanimi v nemščini pa je uvrščen v dve antologiji sodobne nemške poezije. Leta 2012 je osvojil drugo nagrado revije Avlija za še neobjavljeno kratko zgodbo, leta 2014 pa tretje mesto za kratko zgodbo časopisa Oslobođenje v Sarajevu. Živi in dela kot prevajalec in svobodni umetnik v Brčkem.
Ernad Osmić

Objave avtorja Ernad Osmić ( poglej vse)

Vinko Möderndorfer

Vinko Möderndorfer

Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, gledališki in filmski režiser Vinko Möderndorfer se je rodil leta 1955 v Celju.Do sedaj je v knjižni obliki objavil čez petdeset del s področij poezije, proze, dramatike in esejistike, režiral prek sto gledaliških in opernih predstav, posnel tri celovečerne igrane filme ter več televizijskih igranih in dokumentarnih filmov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim Grumovo nagrado, Nagrado Desetnica, Nagrado Marjana Rožanca, Borštnikovo nagrado za režijo in Nagrado Prešernovega sklada. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Vinko Möderndorfer

Objave avtorja Vinko Möderndorfer ( poglej vse)

Darko Cvijetić

Darko Cvijetić

Pesnik, pisatelj, igralec, režiser in dramaturg Darko Cvijetić se je rodil leta 1968 v Ljubiji v Bosni in Hercegovini. Prvo pesniško zbirko »Nočni Gorbačov« je objavil leta 1990, sledilo ji je še pet pesniških zbirk, za zdaj zadnja, z naslovom »Majhni ekshumatorski eseji« , mu je izšla letos, leta 2000 pa je objavil zbirko kratkih zgodb »Manifest Mlade Bosne«. Njegove pesmi so prevedene v več tujih jezikov, v revijalnem tisku so izšle tudi v slovenščini in sicer v reviji Literatura leta 2014 v obsežnem bloku »Iz sodobne bosanske poezije«. Darko Cvijetić živi v Prijedoru, kjer je zaposlen v tamkajšnjem gledališču.
Darko Cvijetić

Marc Delouze

Marc Delouze

Marc Delouze se je rodil v Parizu in je pesnik in popotnik “iz nuje”. Prvo pesniško zbirko “Spomini iz hiše iz besed” (Souvenirs de la maison des mots) je objavil leta 1971, predgovor zanjo pa je napisal Louis Aragon. Sledile so še tri zbirke, potem pa se je zavestno odločil za dvajsetletni javni molk. V tem času je ustanovil Les Parvis Poétiques, literarno organizacijo, ki se ukvarja s prirejanjem različnih literarnih dogodkov, kot je “Nepretrgani pesniški festival v 18-tem okrožju” (Festival Permanent des poésies dans le 18ème arrondissement), ki se odvija na področju Montmartra in na katerem nastopajo pesniki, glasbeniki, igralci, plesalci, pevci, likovniki, videoumetniki … Njegova zadnja pesniška zbirka je “Pesem Zemelj” (La Chant des Terres). Marc Delouze se ukvarja tudi z inovativnimi pristopi v podajanju poezije in je avtor desetih knjig, ki jih je napisal v sodelovanju z različnimi slikarji.
Marc Delouze

Lucija Stupica

Lucija Stupica

Lucija Stupica (r. 1971) je pesnica, publicistka in oblikovalka interierjev, ki je za svoj prvenec »Čelo na soncu« (2001) prejela nagrado za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma in nagrado Zlata ptica. Kasneje je izdala še dve pesniški zbirki, »Vetrolov« (2004) in »Otok, mesto in drugi« (2008). Prevodi njenih pesmi so izšli v samostojnih knjigah na Švedskem, Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji, štipendije v Berlinu, na Gotlandu in v New Yorku pa so ji pripomogle k nastanku mnogih pesmi ter ideje o pesniškem festivalu Pranger, ki ga je sooblikovala med leti 2004 in 2010. Leta 2010 je bila njena poezija v prevodu Fabjana Hafnerja nagrajena z nemško nagrado Hubert Burda v sklopu Petrarcine nagrade za evropsko literaturo. Leta 2014 prejme švedsko nagrado za priseljene avtorje Klas de Vylder. Njena pesem »Ukradena lepota« pride v izbor za zbirko Združenih narodov -United Nations SRC Society of Writers.
Oblikovala je različne projekte: z violinčelistom Igorjem Mitrovićem ob predstavitvi njene zbirke Čelo na soncu, s plesalko sodobnega plesa Malo Kline v upodobitveni predstavi, plesno literarnem performansu Anagram, glasbenikoma Bojanom Cvetrežnikom in Danijelom Černetom Mystico ter arhitektom in fotografom Matejem Mljačem v projektu Otok, mesto in drugi, nazadnje pa pri mednarodnem literarno-likovnem dogodku Rdeča pokrajina s slikarko Klementino Golija, Pavlom Ocepkom in Henrikom C. Enbohmom.

Foto (c) Jože Suhadolnik
Lucija Stupica

Objave avtorja Lucija Stupica ( poglej vse)

Marjan Strojan

Marjan Strojan

Marjan Strojan je izdal šest zbirk poezije: »Izlet v naravo« (1990), »Drobne nespečnosti« (1991), »Parniki v dežju« (1999), »Dan, ko me ljubiš« (2003), »Pokrajine s senco« (2006), »Vreme, kamni, krave« (2010) ter številne prevode iz angleške in ameriške poezije, nazadnje prevod »Canterburyjskih povesti« Geoffreyja Chaucerja, ki je izšel pri CZ z letnico 2012. Uredil in v glavnem prevedel je »Antologijo angleške poezije« od Beowulfa do konca XX. stoletja. Dvakrat je bil nagrajen s Sovretovo nagrado (za prevoda »Beowulfa« in Miltonovega »Izgubljenega raja«), za »Parnike v dežju« si je s Cirilom Zlobcem delil »Veronikino nagrado« (2000), leta 2015 pa je za svoje delo prejel Nagrado Prešernovega sklada.
Marjan Strojan

Objave avtorja Marjan Strojan ( poglej vse)

Blaž Božič

Blaž Božič

Blaž Božič, rojen l. 1991 v Ljubljani. Študent starogrškega jezika in književnosti ter primerjalnega jezikoslovja. Svojo poezijo je izdal v pesniških zbirkah "Grč" (Demo edicija MIK, KUD Kentaver, 2011) in "Potem smo si vranice odprli na nežno valujoči livadi" (KUD France Prešeren, 2013). Kot član skupine nevem nevem in človek za projektom SsmKOSK je zavezan tudi področju zvoka in glasbe.
Blaž Božič

Objave avtorja Blaž Božič ( poglej vse)

Milan Dekleva

Milan Dekleva

Pesnik, prozaist in esejist Milan Dekleva se je rodil 17. 10. 1946 v Ljubljani. Diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Univerzi v Ljubljani. Bil je urednik študentske Tribune, Radia Študent, poučeval je glasbo, bil novinar Dnevnika in urednik knjižne priloge Svet v knjigah. Do upokojitve je urejal Otroške in mladinske programe na Televiziji Slovenija. Nekoč član glasbene skupine Salamander, komponist scenske glasbe, navdušen igralec ragbija in vaterpola. Piše tudi poezijo in prozo za otroke, TV-scenarije ter literarno in glasbeno publicistiko. Prevaja iz angleščine in italijanščine. Za svoje pesniško, esejistično in prozaistično delo je prejel najpomembnejše nacionalne nagrade. Avtor okrog dvajsetih pesniških zbirk, petih romanov, dveh knjig kratke proze in treh knjig esejev.
Milan Dekleva

Brane Mozetič

Brane Mozetič

Brane Mozetič je pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik, založnik, aktivist, promotor slovenske literature v tujini in še marsikaj. Doslej je izdal 14 pesniških zbirk, dva romana, knjigo kratkih zgodb in tri otroške slikanice. V tujini je v prevodih izšlo že 36 njegovih knjig, največ v italijanščini, španščini, angleščini in nemščini. Prevedel je preko 30 knjig, med drugim Rimbauda, Geneta in Foucaulta. Ureja zbirki Aleph in Lambda, uredil je več antologij in predstavitev slovenske literature za tujino, programsko sooblikuje festival Živa književnost in festival LGBT filma.

Foto (c) Tihomir Pinter
Brane Mozetič

Objave avtorja Brane Mozetič ( poglej vse)

Petra Kolmančič

Petra Kolmančič

Petra Kolmančič (1974), pesnica, urednica in kulturna delavka, po izobrazbi univ. dipl. sociologinja kulture in filozofinja.
Izdala je pesniške zbirke Luknja (Frontier,ZKO, 1994), Šus v glavo (Frontier, ZKO Pesnica, 1995), Slina (Frontier, ZKD, 1999), Uvod v poželenje (Subkulturni azil, 2004) in pesniško zbirko P(l)ast za p(l)astjo (Založba Pivec 2014), za katero je leta 2014 prejela Veronikino nagrado.
Njena poezija je uvrščena v številne antologije, objavlja v domačem in tujem revijalnem tisku, njene pesmi pa so bile prevedene v nemški, madžarski, hrvaški, bosanski in angleški jezik. Je avtorica ali soavtorica multimedijskih projektov in performansov, v katerih se poezija povezuje z drugimi mediji (video, računalniška grafika, glasba, strip, ples).

Foto (c) Branimir Ritonja
Petra Kolmančič

Objave avtorja Petra Kolmančič ( poglej vse)

Matteo Fantuzzi

Matteo Fantuzzi

Italijanski pesnik Matteo Fantuzzi (1979) živi v mestecu Lugo di Romagna blizu Ravenne. Za prvenec “Kobarid” (2008, 2011) je prejel številne nagrade. Sodeluje kot urednik pri literarnih revijah, trenutno je koordinator italijanske revije Atelier, urednik za sodobno poezijo pri založbi Ladolfi Editore in sourednik spletne revije Mosaici škotske St. Andrews University. Je član žirije Premio Antonio Delfini in Premio Rimini. Njegove pesmi so bile objavljene v številnih revijah (Nuovi Argomenti, Il Verri, Yale Italian Poetry, Italian Poetry Review, Gradiva) in antologijah (med njimi Jardines Secretos. Antologa de la joven poesa italiana, Sial, 2009 in Poeti Italiani del Duemila, Palomar, 2011). Je ustanovitelj spletne strani UniversoPoesia, uredil je pesniško zbirko o pesništvu Emilije-Romanje “La linea del Sillaro” (Campanotto, 2006) in zbirko o pesniški generaciji, rojeni v osemdesetih letih, "La generazione entrante" (Ladolfi, 2011, 2014).

Foto (c) Daniele Ferroni
Matteo Fantuzzi

Objave avtorja Matteo Fantuzzi ( poglej vse)

Muniam Alfaker

Muniam Alfaker

Iraški pesnik, pisatelj in dramatik Muniam Alfaker se je rodil leta 1953 v Bagdadu. Leta 1978 je zaradi nestrinjanja z diktatorskim režimom zapustil Irak. Pot ga je vodila najprej v Maroko, potem v Bejrut, kjer so nastale njegove prve pesmi, v Sirijo, kjer je objavil svojo prvo pesniško zbirko, od leta 1986 pa živi na Danskem, kjer je predsednik arabsko-danskega kulturnega društva »Assununu« (»Lastovka«). Njegovo delo je izšlo v okoli šestdesetih samostojnih knjigah, mnoge od njih so tudi prevedene, največ v norveščino in francoščino, s svojo poezijo pa je vključen v številne antologije po vsem svetu.Pričujoča pesem je prevedena iz zbirke Neočekivana radost, ki je v prevodu Milene Rudež izšla leta 2014 pri Književnem Klubu Brčko distrikt v BiH.
Muniam Alfaker

Objave avtorja Muniam Alfaker ( poglej vse)

Milan Zagorac

Milan Zagorac

Milan Zagorac se je rodil leta 1976 na Reki, kjer je tudi končal študij hrvaškega jezika in književnosti. Bil je pomočnik glavnega urednika pri založbi Adamić, direktor in glavni urednik Izdavačkog centra Rijeka ter pomočnik glavnega urednika časopisa Rival. Od leta 2005 skupaj s soprogo vodi Studio TiM. Milan Zagorac je član in soustanovitelj literarne skupine Ri Lit in časopisa za književnost in umetnost Književnost uživo. Piše prozo, eseje, potopise, poezijo in kritiko. Objavil je več romanov, njegov zadnji roman »Vražji prolaz« je izšel leta 2013. Živi na Reki.
Milan Zagorac

Mojmir Miro Ferenc

Mojmir Miro Ferenc

Mojmir Miro Ferenc se je rodil leta 1966 v Mariboru. Pesmi objavlja na različnih spletnih portalih tako v Sloveniji kot tudi v državah nekdanje Jugoslavije, objavil pa je tudi e-knjigo »Osamljen sredi ulice«. Poleg tega je organizator literarnih večerov in igra v različnih amaterskih gledaliških skupinah, manjši vlogi pa je odigral tudi v filmih »Šanghaj« in »Srečen za umret«. Živi in ustvarja v Spodnji Polskavi.

Foto (c) Julijan Kmet
Mojmir Miro Ferenc

Objave avtorja Mojmir Miro Ferenc ( poglej vse)

Noria Adel

Noria Adel

Noria Adel, pesnica, fotografinja in vizualna umetnica, se je rodila leta 1980 v Alžiriji. Po končanem študiju umetnosti na akademiji za lepe umetnosti v Alžiriji, je odšla v Damask, v Sirijo, kjer je živela do leta 2011. Leta 2012 je prejela umetniško štipendijo UNESCA za literaturo »UNESCO-Aschberg Bursaries for Artists – creative writing«. Je avtorica ali soavtorica več pesniških zbirk in gostja različnih pesniških festivalov. Živi v Nemčiji kot svobodni književnik.
Noria Adel

Vid Sagadin Žigon

Vid Sagadin Žigon

Vid Sagadin Žigon, rojen v letu 1972, ko je Bobby Fisher na svetovnem šahovskem prvenstvu premagal Spaskega, piše pesmi, že odkar je kot predadolescentni fantič nastopal v krogu svojih sorodnikov in vrstnikov. Toda, ker stvari potrebujejo čas, da dozorijo, ali iz kakšnih drugih razlogov je z objavami začel šele v študentskih letih, njegove pesmi so našle svoj prostor v literarnih revijah Literatura, Mentor, Dialogi, Nova revija, Poetikon in se izgubljale v etru tretjega programa Radia Slovenija. Kot navdušen bralec domače in svetovne književnosti se je lotil študija primerjalne književnosti, ki ga je tudi zaključil z diplomsko nalogo o grotesknem pri Bulgakovu, da bi lahko »dal za rundo«, pa je pisal tudi literarne kritike in eseje. Vendar je potem moralo miniti še vsaj desetletje, ki ga je porabil za lektoriranje kot edini vir svojega preživljanja, dokler ni končno zbral pogum in leta 2010 izdal prvenec »Drevored«, da bi mu letos sledila še čisto sveže zapečena pesniška knjiga »Špilunga«. Živi in ustvarja v hiši na robu Ljubljanskega barja, kjer ga navdihujejo žena in trije otroci.

Foto (c) Murr
Vid Sagadin Žigon

Karmen Vidmar

Karmen Vidmar

Karmen Vidmar se je rodila v Postojni in živi v Novi Gorici. Izdala je dve pesniški zbirki, prozno delo in pravljice. Bila je finalistka in polfinalistka pesniškega turnirja. Je članica KD Nit (Posočje, Benečija, Rezija), kjer sodeluje na raznih pesniških večerih. Pesmi objavlja v različnih zbornikih in revijah.
Karmen Vidmar

Objave avtorja Karmen Vidmar ( poglej vse)

Michele Obit

Michele Obit

Michele Obit se je rodil leta 1966 v Ludwigsburgu (Nemčija) italijansko-slovenski družini. Družina se je po dveh letih vrnila v Furlanijo. Diplomiral je iz geodezije. Danes živi v Špetru. Zaposlen je kot glavni urednik dvojezičnega časopisa Novi Matajur, od leta 2002 je predsednik kulturnega društva Ivan Trinko. Je selektor pesniškega dela zelo znanega in odmevnega mednarodnega umetniškega srečanja “Stazione di Topolo / Postaja Topolove” ter pobudnik in urednik Zbirke Koderjana, ki je nastala v okviru istega festivala. Objavil je več pesniških zbirk, tudi v slovenskem jeziku, in prevedel v italijanščino slovenske pesnike in pisatelje kot Boris Pahor, Aleš Šteger, Miha Mazzini in Miljana Cunta.
Michele Obit

Objave avtorja Michele Obit ( poglej vse)

Iztok Osojnik

Iztok Osojnik

Iztok Osojnik (rojen 1951 v Ljubljani), pesnik, doktor znanosti, antropolog, zgodovinar, komparativist, filozof, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, alpinist, turistični vodnik, popotnik. Diplomiral iz Primerjalne književnosti na Univerzi v Ljubljani (1977). 1980-1982 Podiplomski študij v Osaki, 2011 doktoriral iz zgodovinske antropologije na FHŠ v Kopru. Do sedaj je objavil 27 avtorskih knjig poezije, nazadnje »***Asterisk« (Kud France Prešeren, 2011) in »Poročena na rdeče« (MK, 2012), 5 romanov in 2 zbirki esejev in študij ter znanstveno monografijo »Somrak suverenosti« (Apokalipsa 2013). Vodi Poletno rezidenco Vermont Collegea v Sloveniji, Mednarodno pesniško prevajalsko delavnico Zlati Čoln in še vrsto drugih mednarodnih programov. Njegove knjige in delo so objavljeni v več kot 25 jezikih. Zanj je dobil vrsto domačih in tujih nagrad. Nazadnje mednarodno nagrado KONS (2011) in nominacijo za Jenkovo nagrado 2011. Živi in dela v Ljubljani.
Iztok Osojnik

Objave avtorja Iztok Osojnik ( poglej vse)

Prvoslav Vujčić

Prvoslav Vujčić

Prvoslav Vujčić (Požarevac, Srbija, 1960) je magister primerjalne književnosti, kanadski in srbski književnik keltskega porekla, filozof, sin Jefrema in Nadežde, oče štirih otrok (Teodora, Jefimija, Djuradj, Dimitrije), predavatelj, kolumnist, pisec aforizmov, režiser kratkih filmov, kulturni desident in pesnik. Šolal se je v Požarevcu, Beogradu, Čikagu in Torontu. V ZDA je prejel priznanje Ambasador poezije. Prvoslav Vujčić je s svojim sinom Djuradjom Vujčićem, kanadskim novinarjem in prevajalcem, osnoval »Urbani književni krog« (Urban Book Circle, Kanada, 14. februar 2012) in »Krog UKK« – spletni časopis aplikativne književnosti in tradicionalne umetnosti »Urbanega književnega kroga«. Prvoslav Vujčić je avtor 16-tih knjig. Član je Združenja kanadskih novinarjev, Kraljevske kanadske legije, Združenja književnikov Srbije, Združenja književnikov Republike Srbske, Mednarodnega združenja književnikov (ZDA) in Srbske književne zadruge. Je častni član Združenja književnih ustvarjalcev (Kanada). Prvoslav Vujčić je leta 1977 v ZDA in Kanadi štirinajst dni recitiral poezijo z enim najbolj vplivnih pisateljev bitniške generacije Charlsom Bukowskim. Za svoje delo je prejel mnoga priznanja, med drugim »Zmajevo nagrado« (Beograd, Srbija), nagrado »Minerva« (Toronto, Kanada) in »Nagrado književne kritike« (ZDA). Njegovo delo pa je izšlo tudi v knjigi »Možganska zveza s Srbijo – 100 draguljev srbske razsejanosti«, kjer je objavljeno 100 najbolj znanih Srbov iz diaspore in ki jo je uredil dr. Radivoje Petrović v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Republike Srbije (2004). Mednarodno združenje književnikov ZDA ga je leta 2007 proglasilo za ambasadorja poezije Združenih držav Amerike.

Foto (c) Djuradj Vujčić
Prvoslav Vujčić

Objave avtorja Prvoslav Vujčić ( poglej vse)

Miriam Drev

Miriam Drev

Modus vivendi Miriam Drev, rojene v Ljubljani, pesnice, pisateljice ter književne prevajalke iz angleščine in nemščine kot tudi kritičarke in publicistke, so knjige. Njen prevodni opus šteje več kot osemdeset izdaj; številni avtorji so v slovenskem jeziku izšli prvič na njeno pobudo; niz esejev slovenskih piscev je prevedla tudi v angleščino. Sedem let je preživela na Dunaju, kjer sta nastali otroška knjižica »Šviga gre lužat« (1995) in okvirno njena prva pesniška zbirka »Časovni kvadrat« (2002). Sledile so zbirke poezije »Rojstva« (2007), »Vodna črta« (2008) in »Sredi kuhinje bi rasla češnja« (2012). Objavila je dva romana: »V pozlačenem mestu« (2012) in »Nemir« (2014). Je tudi avtorica številnih spremnih besed, literarnih večerov, literarnih portretov in književnih kritik. Njene pesmi so prevedene v angleščino v »Voices of Slovene Poetry 3«, uvrščene v več antologij in v tujini objavljene revijalno.

Foto (c) Jasminka Bulj
Miriam Drev

Objave avtorja Miriam Drev ( poglej vse)

Matthew Rohrer

Matthew Rohrer

Ameriški pesnik Mathew Rohrer (1970, Oklahoma) je izdal več pesniških zbirk, zadnja z naslovom "Obkrožen s prijatelji" je izšla v začetku letošnjega leta. Živi v Brooklynu in predava na newyorški univerzi.
Matthew Rohrer

Dejan Koban

Dejan Koban

Dejan Koban piše besedila in je interpret v noise skupini Nevemnevem. Skupaj z Veroniko Dintinjana soustvarja pesniške večere in festival Mlade rime. Ne mara podeželja in prevelike količine ljudi v zaprtih prostorih. Kljub slabemu spominu si v zadnjem času zapomni presunljivo število svojih verzov – na primer »tu je konec onkraj se nadaljuje svet.« Sovraži velike začetnice in preveč ločil.

Foto (c) Simon Intihar
Dejan Koban

Dorta Jagić

Dorta Jagić

Dorta Jagić (1974) poleg poezije objavlja tudi kratke zgodbe, potopise, eseje in dramske tekste. Objavila je pesniške zbirke »Rjuha prek glave« (1999), »Tamagochi mi je umrl na rokah« (2001), »Hudič in stara devica« (2003), »Kvadratura mavrice« (2007), »Kavč na trgu« (2011) in »Kafkov nož« (2015) ter prozne knjige »Hrbtenica« (2009), »S tetovažo nisi sam« (2011), »Mali slovar bibličnih žena« (2013) in »Prehodi in razpoke« (2015). S svojim delom je uvrščena v številne domače in tuje pesniške antologije, njene pesmi pa so prevedene v več kot dvajset jezikov. Za svoje ustvarjanje je prejela več nagrad, med drugim nagrado za prvenec »Goranovo prolječe«, mednarodno nagrado »Balkan Grand Prize for Poetry« (2007) v Romuniji in »The European Poet of Freedom Award« (2014) na Poljskem. Dorta Jagić že vrsto let deluje kot pedagoginja in režiserka v študentskih gledaliških skupinah, vodi pesniške delavnice in prevaja iz angleščine in nemščine. Živi v Zagrebu kot svobodna književnica.

Foto (c) Sanja Bistričić
Dorta Jagić

Objave avtorja Dorta Jagić ( poglej vse)

Zoran Pevec

Zoran Pevec

Zoran Pevec, rojen 1955 v Celju, pesnik, kritik, esejist, urednik. Končal je znanstveni podiplomski magistrski študij književnosti na temo ženski liki v slovenski poetični drami po letu 1960. Je član Društva slovenskih pisateljev, bil je predsednik Komisije za prireditve, sedaj pa je njen član. Je odgovorni urednik revij za književnost »Vpogled« in »Vsesledje«, je član uredniških svetov revije za poezijo »Lirikon 21« in revije za poezijo in poetično »Poetikon«. Pesmi objavlja v vseh pomembnejših literarnih revijah v Sloveniji. Prejel je tretjo nagrado na natečaju za Evropski mesec kulture v Ljubljani za pesem »Mesto«, prvo nagrado strokovne žirije na pesniškem turnirju v Mariboru za pesem »V neki točki«, leta 2013 pa nagrado čaša nesmrtnosti-velenjica za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo XXI. stoletja. Njegove pesmi so revijalno prevedene v več tujih jezikov. Izdane pesniške zbirke: »Orbis pictus« (1986), »Zapisi pozabljenih« (1996), »Pod silikonskim nebom« (2000), »Moški v sobi« (2004), »V neki točki« (2006), v zbirki »Glasovi slovenske poezije« je izdal izbor svojih pesmi, prevedenih v angleščino (2010), »Hasidski pevec« (2011), »To ni Michel Foucault« (2015) in priročnik za pisanje poezije –»Kako narediti pesem« (2006).

Foto (c) Murr
Zoran Pevec

Objave avtorja Zoran Pevec ( poglej vse)

Aleš Jelenko

Aleš Jelenko

Aleš Jelenko se je rodil v Celju leta 1986, živi v Ločah (Slovenske Konjice), po izbrazbi je magister managementa. Piše predvsem pesmi in kratke zgodbe. Izdal je pesniški zbirki »Od poezije do sanj« (2006) in »Ko duša vidi« (2014) ter strokovno-filozofsko knjigo »Spopad z moralo – Razmišljanja o pomenu moralnih vrednot« (2010).
Svoja dela objavlja v literarnih revijah, kot so »Apokalipsa«, »Vpogled«, »I.D.I.O.T.«, »Hotenja«, »Vsesledje«, »Rukopisi«, »Liter jezika«, »Locutio« in »Novi zvon«. Je finalist »Festivala mlade literature Urška 2015«, prav tako se je leta 2015 uvrstil v polfinale »Pesniškega turnirja« Založbe Pivec. Prejel je »bronasto čipko« za poezijo v Žireh ter osvojil 1. mesto v Novem sadu na 9. mednarodnem literarnem natečaju »Duško Trifunović«. Je idejni vodja literarnega festivala »Spirala«, ki se odvija v Slovenskih Konjicah in urednik istoimenske revije.
Aleš Jelenko

Objave avtorja Aleš Jelenko ( poglej vse)

Barbara Jurša

Barbara Jurša

Barbara Jurša je prevajalka, profesorica angleščine, ljubiteljica poezije in pesnica. Raziskovalka – občudovalka – svetov. Leta 2014 je pri Zavodu Droplja izšel njen knjižni prvenec »Leta v oklepaju«.

Foto (c) Zulejka Javeršek
Barbara Jurša

Objave avtorja Barbara Jurša ( poglej vse)

Amir Or

Amir Or

Amir Or, rojen v Tel Avivu leta 1956, je v hebrejščini pišoči izraelski pesnik, prevajalec in esejist. Do zdaj je objavil enajst pesniških zbirk, zadnja, z naslovom »Prerokba blazneža«, mu je izšla leta 2012, izšlo pa je tudi več izborov iz njegove poezije. Njegove pesmi so prevedene v okoli štirideset jezikov in je reden gost najpomembnejših pesniških in literarnih festivalov po vsem svetu ter dobitnik več izraelskih in mednarodnih nagrad, med drugim je prejel nagrade »Pleiades tribute« (SPE 2000) za pomemben prispevek k sodobnemu svetovnemu pesništvu, »Fulbright Award for Writers«, »Bernstein Prize« in mnoge druge.Amir Or je študiral filozofijo in primerjalno religiologijo na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, kjer je kasneje tudi predaval starogrško religijo, poučeval pa je tudi kreativno pisanje na »Helikonski šoli za poezijo«, še danes pa ga poučuje na mnogih univerzah v Izraelu, Evropi, ZDA in na Japonskem.Amir Or je ustanovničlan organizacije EAWCP (European Association of Creative Writing Programs), ustanovil in razvil pa je tudi več projektov, kot sta na primer »Sha’ar International Poetry Festival« in že omenjena pesniška šola »Helicon Hebrew-Arabic Poetry School«.

Foto (c) Andjelko Vasiljevic
Amir Or

Objave avtorja Amir Or ( poglej vse)

Marjanca Kočevar

Marjanca Kočevar

Marjanca Kočevar je slovenska pesnica, esejistka, prevajalka, urednica in mentorica. Rodila se je leta 1947 v Metliki, po končanem učiteljišču v Novem mestu in študiju germanistike na FF v Ljubljani je bila zaposlena kot učiteljica v Kočevju in Novem mestu. Objavila je pesniške zbirke »Ki mimo greš«, »Pompeji«, dvojezično pesniško zbirko »Kristalis«, ki ji je izšla v Banja Luki, bibliofilsko izdajo »Reka poetičnih podob« s še dvema pesnikoma (Gregorčič, Markelj) in slikarjem Jankom Oračem, zbirko priložnostnih pesmi »Mesečevi kažipoti« in zbirko »Mala sanjavka«, pred izidom pa je njena nova pesniška zbirka »Rdeči lan«. S svojo poezijo je zastopana v mnogih antologijah tako v Sloveniji kot izven nje. Bila je med ustanovitelji revije »Mentor« in dolgoletna članica uredniškega odbora, prav tako je bila članica uredništev mnogih drugih revij in časopisov, vodila je in še vodi po vsej Sloveniji literarne delavnice, prevaja iz nemščine, srbščine in hrvaščine, bila pa je tudi ustanoviteljica in voditeljica izjemno odmevnega projekta »Salon poezije Marjance Kočevar«. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim tudi »Trdinovo nagrado«.
Marjanca Kočevar

Objave avtorja Marjanca Kočevar ( poglej vse)

Peter Rezman

Peter Rezman

Peter Rezman se je rodil leta 1956 v Celju, živi v Velunjskem grabnu. Piše poezijo, prozo in uprizoritvena besedila, objavlja v revijalnih izdajah literature. Izdal je pesniške zbirke »Pesmi iz premoga« (1985), »Delavske pesmi« (samizdat, 1987), »Črno in črno, rdeče in rdeče, zeleno in zeleno« (1990), »Družmirje« (1998) in »Žvalinjak« (otroške, slikanica) 2014. Zbirke kratke proze »Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman« (1985), »Skok iz kože« (2008, nagrada fabula 2009) in »Nujni deleži ozimnice« (2010, nominacija za nagrado fabula 2011). Romana »Pristanek na kukavičje jajce« (2010) in »Zahod jame« (2012, finalist za nagrado kresnik 2013). Uprizoritvena besedila so izšla v knjigah »Beseda te gleda« (2010) in »Ljubljana – Gospa sveta« (2011). Član literarnega društva Hotenja, Velenje in Društva slovenskih pisateljev, Ljubljana. Pisal in nastopal je v umetniški skupini »PreGlej«, Ljubljana. Uvrščen v antologijo »Slovenske rudarske pesmi« (1983) in »Antologijo sodobne slovenske literature« (2010).

Foto (c) Tihomir Pinter
Peter Rezman

Objave avtorja Peter Rezman ( poglej vse)

Kristina Hočevar

Kristina Hočevar

Kristina Hočevar je diplomirala iz slovenistke in splošnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Trenutno uči slovenščino na dveh šolah, občasno tudi lektorira. Je avtorica petih pesniških zbirk (V pliš, 2004; Fizični rob, 2007; Repki, 2008; Nihaji, 2009, Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, 2012). Njena tretja zbirka »Repki« je prejela nagrado Zlata ptica. Znašla se je v antologiji »Vsaka ljubezen je pesem« (DSP, 2004), v izboru za »Contemporary Slovenian Poetry 3«, v zborniku »Dnevi poezije in vina« 2010, slovensko-poljski antologiji »Šestnajst slovenskih pesnic« (Litterae slovenicae, DSP, 2011), uvrščena je tudi v izbor »10 booksfrom Slovenia« 2013. Do sedaj je objavila pesmi v nekaterih tujih revijah: ameriški reviji »Talisman – a journal of contemporary poetry and poetics«, britanski »The Paper Nautilus«, dunajski reviji »Keine Delikatessen«. Pred kratkim je izšla»3 way art book - Trosmerna knjiga umetnika«, v kateri so z njeno poezijo združene grafike Gorazda Krneca. Njena zadnja pesniška zbirka »Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda« je bila nominirana za Veronikino nagrado in za nagrado Kritiško sito, prejela je Jenkovo nagrado. Njena poezija je prevedena v več tujih jezikov, čedalje pogosteje ima tudi branja v tujini. Kot ena od petih slovenskih avtorjev vključena tudi v pesniško platformo »Versopolis«.
Kristina Hočevar

Objave avtorja Kristina Hočevar ( poglej vse)

Jan Šmarčan

Jan Šmarčan

Rojen 24.1.1979 v Mariboru, kjer živim, delam in študiram. Prva objava leta 1999 sovpada z začetki javnih nastopov. Več objav v zbornikih in revijah. Sodeloval pri nekaj performanceih. Uglasbena poezija na CD-jih projekta »Rokerji pojejo pesnike«. Zaenkrat dve samostojni publikaciji: »Njej« (Litera 2007), »Tebi« (Droplja 2014). Sodelovanje na slovenskih in tujih festivalih. Preveden v nemški, angleški, hrvaški, bosanski, srbski, romunski in madžarski jezik, branja po Sloveniji, Avstriji, Romuniji in na Hrvaškem. Nekaj nagrad. Literatura je nekaj, kar me bo zagotovo spremljalo skozi celo življenje, je ena najbolj gotovih stalnic mojega bivanja. Sicer pa: naj literatura spregovori.

Foto (c) Maja Šivec
Jan Šmarčan

Objave avtorja Jan Šmarčan ( poglej vse)

Anna Mattsson

Anna Mattsson

Anna Mattsson (rojena leta 1966) je švedska pesnica, pisateljica in prevajalka. Od izida prvenca leta 1988 je objavila deset avtorskih del in številne prevode. Študirala je primerjalno književnost, filozofijo in nordijske jezike. Kot prevajalka je več let delala za Nordijski svet ministrov, še posebej v jezikovni kombinaciji ferščina–švedščina. Med letoma 1990 in 1993 je živela na Ferskih otokih, kjer je študirala nordijske jezike na Univerzi v Tórshavnu. Od leta 2001 sodeluje pri kulturni izmenjavi med Švedsko in Kambodžo. Med letoma 2003 in 2006 je živela v Phnom Penhu, kamor se še danes vrača. V kmerskem (kamboškem) jeziku je med drugim objavila prevod svetovno znane otroške knjige »Pika Nogavička«. Leta 2014 je prejela nagrado za avtorja/avtorico leta za svoje delo »Ljusgatan«. Je članica odbora PEN in organizatorka vsakoletnega festivala politične poezije v svojem domačem mestu Göteborg. Leta 2014 se je udeležila prevajalske delavnice lezbične poezije v Danah in leta 2015 slovensko švedske prevajalske delavnice, ki je prav tako potekala v Danah.
Anna Mattsson

Objave avtorja Anna Mattsson ( poglej vse)

Mlade rime

Mlade rime

Mlade rime so pesniški večeri, namenjeni predstavljanju mladih, novih, neuveljavljenih pesnikov in pesnic. Cilj Mladih rim je omogočiti novim pesniškim glasovom prostor, kjer lahko preskusijo svoje pesmi, se prvič (ali drugič) srečajo s publiko. Je tudi prostor, kjer lahko poslušajo poezijo svojih kolegov. Na vsakem večeru nastopi pet do šest novih, neuveljavljenih pesnikov oz. pesnic, sledi pa jim pesniški gost, že uveljavljeno ime slovenske poezije. Tako lahko tisti, ki so na začetku svoje ustvarjalne poti, svojo poezijo vzporejajo s poezijo nekoga, ki je že prehodil kak kilometer ali dva. Hkrati pa oboji berejo relativno mladi publiki. Mlade rime spodbujajo medgeneracijsko komunikacijo. Ideal Mladih rim je pesniška skupnost, ki nastaja ob branju in poslušanju poezije. Septembra 2015 bodo na vrsti že 100. Mlade rime.

Mlade rime

Objave avtorja Mlade rime ( poglej vse)

Veronika Dintinjana

Veronika Dintinjana

Veronika Dintinjana piše, bere, prevaja, dela Mlade rime itd. Ne mara spremnih biografskih zapisov in neumnih vprašanj.

Za več informacij glej:
- Rumeno gori grm forzicij, LUD Literatura, 2008
- Louise Glück: Onkraj noči, Nova lirika, MK, 2011
- Denise Levertov: Proti točki noč, KUD Kentaver, 2014
- Ciaran O'Driscoll: Nadzorovanje življenja, KUD France Prešeren, 2013
- Ursula K. Le Guin: Ples na robu sveta, KUD Apokalipsa, 2007
- Čudovita usta – antologija sodobne irske poezije, KUD Apokalipsa, 2007

Foto (c) Sunčan Stone
Veronika Dintinjana

Objave avtorja Veronika Dintinjana ( poglej vse)

    Dare Gozdnikar

    Dare Gozdnikar

    Dare Gozdnikar se rodi leta 1972 v Celju blizu Laškega piva, ob katerem preživi večji del mladosti. V osnovni šoli učiteljica pred razredom prebere njegov prosti spis zaradi ene same presunljive metafore. To ga zaznamuje tako, da naslednje desetletje ne napiše nobenega spisa več.Sicer že v mladosti zaide v poezijo, a ga je kasneje še bolj prevzame glasba. Pod psevdomimom je umotvoril tudi kratke hudomušne zgodbe za radijsko oddajo »V nedeljo zvečer« z Jankom Ropretom. Danes se igra glasbenika pri celjski rokenrol zasedbi Stranci. Razklada pesmi za skupino Gromofon iz Celja. V prihodnje se kani nacejati od izdaje svoje prve pesniške zbirke.

    Foto (c) Boris B. Voglar
    Dare Gozdnikar

    Objave avtorja Dare Gozdnikar ( poglej vse)

    Bojan Meserko

    Bojan Meserko

    Bojan Meserko, rojen 10.09.1957 v Ljubljani, otroštvo in odraščanje preživel na Kodeljevem. V samozaložbi sem izdal svojo prvo pesniško zbirko »Mene nas je mnogo«, katero so prijatelji, znanci in naključni kupci razgrabili v nekaj dneh. Kmalu po pesniški zbirki me je pritegnilo pisanje fantastike in znanstvene fantastike, kateri sem se v naslednjih petnajstih letih 70% posvetil in tudi požel določene uspehe – 3 nagrade na natečajih revije Življenje in Tehnika (ŽIT). Prav tako sem dobil tudi nagrado na natečaju revije Mladina za najboljšo erotično zgodbo.
    Leta 1989 me je k sodelovanju povabil zagrebški oskarjevec in ustanovitelj zagrebške šole risanega film Dušan Vukotić, ki je po moji noveli »Kmečka idila« posnel krajši animirani film z naslovom »Dobrodošli na planet Zemlja«, ki je bil predvajan v otvoritven terminu svetovnega festivala animiranega filma v Zagrebu, 1994. To se mi je zdelo vrhunec, ki ga lahko kot avtor ZF&F dosežem, naslednje leto, 1995, sem se pričel poslavljati od fantastike in znanstvene fantastike, ter pričel pisat trilogijo, ki je za osnovo še imela nekaj znanstvene fantastike in fantastike, a je bila že presežna in drugačna literatura od tedanje aktualne. Pričele so se tudi prve primerjave s Samuelom Beckettom.
    Konec leta 2010 sem se preselil v Novo mesto in tam nadaljeval s svojim ustvarjanjem. Leta 2010 je skladateljica Anica Sabo iz Beograda ustvarila skladbo, ki je bila inspirirana z mojo trilogijo »Sanjališče, sanjalnica, senjalnica« in je bila prvič izvedena naslednje leto 2011 v Beogradu na mednarodnem festivalu novejših skladateljev.
    Leta 2013 sem bil izbran v Krakovu, Poljska, med deset najradikalnejših in avantgardnih živečih svetovnih avtorjev. Oktobra omenjenega leta sem bil povabljen v Krakov in tako spoznal tudi ostalih devet. Mene so predstavljali kot balkanskega oz. vzhodnoevropskega Becketta.
    Kreiral sem še nekaj literarno inovativnih kreacij, ki so se delno končale z razstavo »literarno likovnih objektov« pod naslovom »Brez besed« v Galeriji Simulaker, Novo mesto. Produkt razstave in kompozicije se je leta 2015 združil v kratek filmček o razstavi »Brez besed / Withouth wor(l)ds«.
    Bojan Meserko

    Objave avtorja Bojan Meserko ( poglej vse)

    Slobodanka Živković

    Slobodanka Živković

    Slobodanka Živković (1951) je pesnica, igralka in voditeljica Igralske šole v Mestnem gledališču »Teatar 91« v Aleksincu. Objavila je pesniške zbirke »Odzvon« (1997), »Podrivanje tišine« (2004), »Divlje reke« (2007), »Dva vidika« (2010) in »Nulti stepen sna« (2014). Priredila, dramatizirala in režirala je večje število besedil za otroke v matičnem gledališču. Bila je urednica literarnih časopisov »Reč pesnika« in »Reč istine« v Aleksincu. Njene pesmi so bile objavljene v antologijah, revijah in pesniških zbornikih na področju Balkana in na Poljskem, prevedene pa so v poljščino, angleščino, slovenščino in italijanščino. Za svoje pesniško snovanje je prejela več nagrad. Je članica Udruženja Književnika Srbije in gibanja Poetas del Mundo – Pesniki sveta v Srbiji. Živi v Aleksincu.
    Slobodanka Živković

    Objave avtorja Slobodanka Živković ( poglej vse)

    Tonja Jelen

    Tonja Jelen

    Tonja Jelen (r. 1988) je najraje v vlogi bralke, opazovalke/raziskovalke in pesnice. Diplomirala je iz slovenskega jezika s književnostjo. Bila je sourednica študentsko literarno-jezikoslovne revije »Liter jezika«. Med letoma 2011 in 2012 je pripravljala ter vodila literarno oddajo »Anima-lit« na radiu Marš. Kot dodiplomska študentka je aktivno sodelovala na festivalih Slovenski dnevi knjige v Mariboru, Borštnikovih srečanjih in pri projektu Literatura na cesti (v sklopu EPK). Na IV. festivalu romske kulture Romano Chon je izvedla predavanje »Rominje v slovenski literatur«i. Leta 2014 je s predavanjem iz slovenske književnosti sodelovala na Primorskih slovenističnih dnevih.
    Tonja Jelen

    Objave avtorja Tonja Jelen ( poglej vse)

    Gašper Malej

    Gašper Malej

    Rojen leta 1975 v Kopru, kjer še vedno živi in ustvarja, od leta 2004 kot samozaposlen v kulturi. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Svoje prevode, izvirno leposlovje in druga besedila od leta 1992 objavlja v dnevnem časopisju, literarnih, kulturnih in strokovnih revijah ter v drugih medijih v Sloveniji in tujini. Je avtor pesniških zbirk „Otok, slutnje, poljub“ (2004), ki je bila nominirana za nagrado za najboljši literarni prvenec na 21. Slovenskem knjižnem sejmu (2005), in „Rezi v zlatem“ (2009), po kateri je med drugim nastal večmedijski performans „BS-LP: Biti svoj lastni prevod“ (2010). Posebej intenzivno se ukvarja s prevajanjem iz italijanske književnosti in je eden od najbolj uveljavljenih slovenskih literarnih prevajalcev svoje generacije; njegov prevajalski opus trenutno obsega 28 knjig, več uprizorjenih gledaliških besedil ter preko 120 drugih objav. Za prevod romana Pier Paola Pasolinija „Nafta“ je maja 2011 prejel nagrado zlata ptica. Njegova poezija je bila prevedena v 15 jezikov in objavljena v nekaj antologijah v Sloveniji in tujini; udeležil se je več slovenskih in mednarodnih literarnih festivalov, srečanj in pesniško-prevajalskih delavnic ter od leta 2007 imel čez 100 samostojnih ali skupinskih literarnih nastopov. Deluje tudi kot urednik, zlasti v okviru koprskega KUD AAC Zrakogled. Med drugim pripravlja večjezično (slovensko, italijansko, angleško, špansko, nemško) knjižno izdajo svojih izbranih in novih pesmi.
    Gašper Malej

    Objave avtorja Gašper Malej ( poglej vse)

    Fabiano Alborghetti

    Fabiano Alborghetti

    Fabiano Alborghetti (1970) živi v kantonu Ticino, Švica. Je avtor zbirk »Verso Buda« (LietoColle, 2004), »L’opposta riva« (2006, kmalu izid v Franciji, Braziliji, na Novi Zelandiji), »Registro dei fragili, 43 Canti« (Edizioni Casagrande, 2009, prevedena v francoščino in angleščino, kmalu tudi v poljščino), »Supernova« (Edizioni L’Arcolaio, 2011), »L’opposta riva, dieci anni dopo« (Edizioni La Vita Felice, 2013). Njegova poezija je bila objavljena v številnih revijah in antologijah. Piše tudi knjižne kritike, zasnoval je literarne revije, radijske programe, programe za zapore, šole in bolnice. Je umetniški direktor festivala PoesiaPresente za Švico. Zastopal je Švico in italijanski jezik na številnih svetovnih festivalih. www.fabianoalborghetti.ch
    Fabiano Alborghetti

    Objave avtorja Fabiano Alborghetti ( poglej vse)

    Milan Petek Levokov

    Milan Petek Levokov

    Milan Petek Levokov se je rodil na Ptuju (1960), otroštvo preživel v Veliki Nedelji (pri Ormožu), po študiju prava na ljubljanski univerzi pa že vrsto let živi v Novi Gorici, kjer dela kot sodnik. Piše romane, kratko prozo ter poezijo; v okviru kratke proze se je preizkusil skoraj v vseh zvrsteh in žanrih, saj piše znanstveno fantastiko, humor in satiro, postmoderno in potopisno prozo, realistične novele za odrasle in kratko prozo za otroke in mladino. Za oddajo »Lahko noč, otroci« na Radiu Slovenija je prispeval že več kot sto svojih pravljic, je pa tudi soavtor besedila za otroško gledališko predstavo »Žalostna kraljična«, v izvedbi Gledališča na vrvici, Nova Gorica. Je tudi publicist, saj objavlja popotniške ter druge zapise (esej o teku, Polet fit, 2012) po revijah in časopisih. Literaturo objavlja v revijah oz. na Radiu Slovenija in radiu Trst, otroške pravljice v revijah za otroke, kratko prozo pa v Sodobnosti (Ljubljana), Dialogih (Maribor), v Primorskih srečanjih (Nova Gorica), Apokalipsi (Ljubljana) in drugod. Doslej ima 30 samostojnih knjižnih izdaj, njegova proza pa je tudi objavljena v antologijskih zbirkah z drugimi avtorji. Do zdaj je objavil pesniške zbirke »Paris at night« (2010), »Ujeti vodo med prsti« (2013) in »Slovenske pisarije« (2014). Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj.

    Foto (c) DK
    Milan Petek Levokov

    Andrej Hočevar

    Andrej Hočevar

    Andrej Hočevar (1980) je pri LUD Literatura odgovorni urednik elektronskega medija www.ludliteratura.si in glavni urednik zbirke Prišleki. Izdal je pet pesniških zbirk, naslednja je planirana za 2017. Napisal je nekaj esejev in kritik, tudi glasbenih, in občasno kaj prevedel. Zasnoval in vodil je različne literarne projekte, med njimi tudi projekt Slovenska literatura in tuji kritiki.

    Foto (c) Maj Pavček
    Andrej Hočevar

    Objave avtorja Andrej Hočevar ( poglej vse)

    Kristina Posilović

    Kristina Posilović

    Kristina Posilović se je rodila leta 1982 na Reki, kjer je diplomirala iz hrvaškega jezika in književnosti na tamkajšnji Filozofski fakulteti. Je članica Hrvaškega društva samostojnih umetnikov in Hrvaškega društva pisateljev. Objavila je šest pesniških zbirk: »Agara« (2005), »pHI ODessa« (2007), »Barcelona« (2009) »Canto azzurro« (2012), »O vječnosti i drugim neprilikama« (2013) in »Kuga i njezine kćeri« (2014). Kot štipendistka je bivala v pisateljskih rezidencah v Avstriji in na Danskem. Njene pesmi so prevedene v italijanščino, angleščino, makedonščino, danščino in poljščino. Je dobitnica letne nagrade »Primorsko-goranske županije za doprinos u promicanju ljudskih prava i rodne ravnopravnosti« (2014). Živi na Reki kot samostojna umetnica.
    Kristina Posilović

    Objave avtorja Kristina Posilović ( poglej vse)

    Milan Vincetič

    Milan Vincetič

    Milan Vincetič, rojen 11. 10. 1957 v Murski Soboti, diplomant slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pesnik, pisatelj, urednik, tudi publicist. Živi in ustvarja v Prekmurju, doslej pa je objavil v knjižni obliki pesniške zbirke »Kot slutnja radovedno« (1981, soavtor), »Zanna« (1983), »Arka« (1987), »Finska« (1988), »Tajmir« (1991), »Divan« (1993), »Tanin« (1998), »Balta« (2001), »Lakmus« (2003), »Raster« (2005), »Retuše« (2007), »Vidke« (2009), »Stajanke« (2012), »Pristave« (2014), novele »Za svetlimi obzorji« (1988, soavtor), »Obrekovanje Kreča« (1995), »Srebrni breg/Srebrni brejg« (1995, soavtor), »Šift v idini/Parnik v ajdi« (1999), »Žensko sedlo« (2002), »Talon« (2007), »Pobeglo morje/Vujšlo mordje« (2009), »Zimsko jajce« (2013), kratka romana »Nebo nad Ženavljami« (1992), »Lebdeča prikazen/Lebdeča prijlika« (2014) ter roman »Goreči sneg« (1998).
    Piše tudi radijske igre, knjižne ocene in eseje, je uvrščen v številne antologije, njegove pesmi pa so bile prevedene v številne jezike.
    Dobitnik nagrade Prešernovega sklada (2005) za zbirko »Lakmus« ter Čaše nesmrtnosti (2007), večkrat nominiran tudi za Veronikino in Jenkovo nagrado.
    Milan Vincetič

    Objave avtorja Milan Vincetič ( poglej vse)

    Jure Jakob

    Jure Jakob

    Jure Jakob se je rodil l. 1977 v Celju. Na FF v Ljubljani je magistriral iz primerjalne književnosti. Je avtor štirih pesniških zbirk in monografske študije o pripovedništvu Lojzeta Kovačiča. Pred vrati je njegov esejistično-prozni prvenec. Jakob je s svojim prvencem »Tri postaje« (2003) v novo slovensko poezijo po letu 2000 vstopil kot eden njenih izrazitejših glasov. In tam ostal. Živi in ustvarja v Ljubljani.

    Foto (c) Tihomir Pinter
    Jure Jakob

    Objave avtorja Jure Jakob ( poglej vse)

    Luka Bauman

    Luka Bauman

    Luka Bauman pripada najmlajši pesniški generaciji, generaciji, ki šele vstopa v javni literarni prostor. Rodil se je leta 1995 na Ptuju, od trinajstega leta dalje pa živi v Mariboru. Trenutno študira primerjalno književnost in slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svoje pesmi je do zdaj objavil na spletni strani Trubarjeve hiše literature.
    Luka Bauman

    Objave avtorja Luka Bauman ( poglej vse)

    Vesna Šare

    Vesna Šare

    Pesnica Vesna Šare je trikratna polfinalistka in finalistka Pesniškega turnirja, njene pesmi so v zbornikih doma (V zavetju besede) in v tujini, v spletni reviji Locutio, v revijah Fontana, Vpogled, Spirala, Novi zvon in Vsesledje, na spletnem portalu pesem.si. Opažene so na številnih natečajih. Predstavlja jih na različnih literarnih dogodkih (Obalne rime). Marca 2015 je pri založbi Amalietti izšla njena prva zbirka pesmi "Sedem kotov moje sobe", januarja 2017 pa pri založbi Maus druga zbirka z naslovom "Skoraj človek".

    Foto (c) Belvedere Videoplus
    Vesna Šare

    Objave avtorja Vesna Šare ( poglej vse)

    Johan Christiansson

    Johan Christiansson

    Johan Christiansson je švedski pesnik, rojen leta 1971 v Stockholmu na Švedskem. Do danes je objavil tri pesniške zbirke: ABC-Staden, Slussen, Gula gången in Söder om Sahara. Njegova dela so vključena v številne revije in antologije. Johan vodi tudi knjižno založbo Christ & Stein Publishing in glasbeno založbo Wasteland Recordings. Pisati je začel v najstniških letih, predvsem pod vplivom punk-rock gibanja. Johanova poezija nastaja pod vplivom realnosti, s katero se srečuje pri svojem delu kot socialni delavec. Trenutno je okrožni koordinator za boj proti prostituciji in trgovini z ljudmi.
    Johan Christiansson

    Objave avtorja Johan Christiansson ( poglej vse)

    Mateja Bizjak Petit

    Mateja Bizjak Petit

    Mateja Bizjak Petit je slovenska pesnica in dramaturginja. Dramaturgijo je študirala na Univerzi v Ljubljani in se nato kot lutkarica specializirala pri mojstru ročnih lutk Alainu Recoingu v Parizu in kot režiserka pri Centru za lutkovne umetnosti v Atlanti, ZDA. Pesmi piše v slovenščini in v francoščini in do danes so ji izšle tri zbirke poezije. Je prevajalka Andréja Velterja, Clauda Estebana, Guya Goffetta, Zena Bianuja, Valérie Rouseau, Toneta Škrjanca … Trenutno je direktorica kulturne ustanove Centre de Créations pour l'Enfance in umetniška direktorica v gledališču Le Carré Blanc. Leta 2011 je v Tinqueuxu ustanovila Hišo slovenske poezije, ki je namenjena promociji slovenske poezije v Franciji.

    Bibliografija:
    Le ti, Mariborska Literarna Družba, 2006,
    Vosek speče sreče, Beletrina, 2012,
    Alica s tisoč rokami / Alice aux mille bras, KUD France Prešeren, 2009 Alice aux mille bras (prenovljena verzija), v kanadsko-francoski izdaji pri založbah Les écrits des forges / Rafael de Surtis 2015.
    Mateja Bizjak Petit

    Objave avtorja Mateja Bizjak Petit ( poglej vse)

    Bhisma Upreti

    Bhisma Upreti

    Nepalski pesnik Bhisma Upreti se je rodil v Shanischare Jhapa, na vzhodu Nepala, leta 1968. Končal je študij ekonomije in kasneje tudi študij literature na Univerzi Tribhuvan v Katmanduju. Med septembrom 1999 in oktobrom 2000 je nadaljeval študij ekonomije v Southamptonu, Anglija, kjer so daleč od doma nastale pričujoče tri pesmi, objavljene leta 2001 v samostojni dvojezični nepalsko-angleški pesniški zbirki »Sea and Other Poems« (»Morje in druge pesmi«).
    Bhisma Upreti objavlja poezijo, traveloge, eseje in kratke zgodbe. Do danes je izdal 16 knjig; od tega 8 poezije. Nase je opozoril s pesniško zbirko »Aakash Khasyo Bhane Ke Hunchha?« (»What if Sky Falls?«). Leta 1992 je prejel prvo nagrado na Državnem pesniškem festivalu, pod pečatom tedaj še Kraljevske nepalske akademije, leta 1999 pa nagrado Uttam-Shanti za travelog. Sledili sta še nagrada Moti, 2006 in nagrada Shankar Lamichhane Youth Essay leta 2012.
    Lani je pesnik izdal izbor svoje poezije »Just as I am« (»Samo kot sem«), letos pa nove pesmi o svojem mestu, o izginjanju starega: »Kathmandu Kaleidoscope« (»Katmandujski kalejdoskop«), s fotografijami starega Katmanduja slovenskega popotnika, novinarja in pisatelja Gregorja Preaca.
    Bhisma Upreti

    Objave avtorja Bhisma Upreti ( poglej vse)

    Helena Zemljič

    Helena Zemljič

    Helena Zemljič, rojena leta 1995 v Mariboru, sicer študentka 2. letnika filozofije in slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru. Nekaj poezije sem začela pisati že v osnovni šoli za razne natečaje, vendar me je bolj pritegnila šele proti koncu srednje šole, ko sem se srečala s spletnim pesniškim portalom »Pesem.si«, kjer še zmeraj objavljam. Sicer sem sodelovala tudi na Mladih rimah v Mariboru, nekaj pesmi pa je bilo tudi objavljenih v »Litru jezika« in »Novem zvonu«. V zadnjem letu sem uspela priti tudi v ožji izbor natečaja Urška.
    Helena Zemljič

    Sara Stiplovšek

    Sara Stiplovšek

    Sara Stiplovšek (1996) je fotografinja in oblikovalka. V letu 2015 je s skupino Bodoči intelektualci postavila razstavo »Ali je to tudi umetnost?«, nagrajeno z listino Primavera, ki jo mladim in perspektivnim ustvarjalcem podeljuje Društvo likovnih umetnikov Maribor. V letošnjem letu pričenja študij grafičnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
    Sara Stiplovšek

    Objave avtorja Sara Stiplovšek ( poglej vse)

    Dani Bedrač

    Dani Bedrač

    Dani Bedrač (1954) je pesnik, kantavtor in komponist. S poezijo in glasbo se spogleduje že iz gimnazijskih let. Je vodja glasbene skupine Kladivo, Konj & voda, ki po tridesetletnem premoru spet deluje, ukvarja pa se tudi z raziskavami zvoka v elektronski glasbi. Bil je (so)urednik književne revije Vpogled, organizator literarnih delavnic in kulturnih dogodkov ter mentor mlajšim ustvarjalcem. Izdal je sedem pesniških zbirk in eno novelo, občasno pa piše tudi uvodnike in recenzije. Poezijo redno objavlja v številnih literarnih revijah in zbornikih doma in v tujini.
    Zadnja leta živi in ustvarja v Celju.
    Dani Bedrač

    Anna T. Szabó

    Anna T. Szabó

    Madžarska pesnica, pisateljica in prevajalka Anna T. Szabó se je rodila leta 1972 v Transilvaniji v Romuniji, leta 1987 pa se je preselila na Madžarsko. Študirala je angleščino in madžarsko književnost na univerzi v Budimpešti, kjer je leta 2001 tudi doktorirala. Objavila je sedem pesniških zbirk za odrasle in prav toliko za otroke, piše pa tudi gledališke igre, eseje in prevaja ter nastopa s svojo poezijo v sodelovanju z različnimi jazzovskimi in klasičnimi glasbeniki, prav tako pa je tudi sodelovala v popularnem književnem kvizu na madžarski nacionalni televiziji »Nyugat, Szósz, Lyukasóra«. Za svoje delo je prejela več literarnih nagrad. Kot svobodna umetnica živi v bližini Budimpešte skupaj z možem, romanopiscem Györgyjem Dragománom in njunima dvema sinovoma.
    Anna T. Szabó

    Objave avtorja Anna T. Szabó ( poglej vse)

    Aleksandra Jelušič

    Aleksandra Jelušič

    Aleksandra Jelušič se je rodila 7. aprila 1976 v Mariboru. Živi in dela na Ptuju. Poslovno se ukvarja z odnosi z javnostmi in je urednica strokovnega časopisa. Izdala je knjigo kolumn, fotografij in pesmi, z naslovom »Postanki v času«. V aprilu leta 2015 je izšla njena pesniška zbirka z naslovom »Z jezikom ti pišem pesem«. V pripravi je pesniška zbirka z naslovom »Stvari, kot so«, knjiga kratke socialne proze in knjiga pravljic.
    Spogleduje se z umetnostjo, ki išče tisto, kar je bilo namerno prečrtano, skrito in odrinjeno na obrobje družbe ali pa je zaradi naglice, pomanjkanja empatije in površnosti nenamerno prezrto.

    Foto (c) Srdan Mohorič
    Aleksandra Jelušič

    Objave avtorja Aleksandra Jelušič ( poglej vse)

    Darija Žilić

    Darija Žilić

    Darija Žilić, rojena leta 1972 v Zagrebu, je študirala zgodovino in primerjalno književnost. Piše poezijo, kritike in eseje, dela pa tudi kot novinarka, voditeljica programov, prevajalka in urednica. Njene pesmi so prevedene v italijanski, slovenski, slovaški in angleški jezik ter objavljene v različnih revijah in antologijah. Bila je gostja festivalov v Franciji, ZDA, Bolgariji, Turčiji in bivši Jugoslaviji. Objavila je knjigi pesmi »Grudi i jagode« (2005), »Pleši, Modesty, pleši« (2010), knjigo kratke proze »Klavžar« (2013) in več zbirk tekstov o poeziji, literaturi in filmu. Prejela je nagrado Julije Benešić za literarno kritiko za knjigo »Muza izvan geta« (2010) in nagrado Kiklop za pesniško zbirko »Pleši, Modesty, pleši« (2011).
    Darija Žilić

    Objave avtorja Darija Žilić ( poglej vse)

    Ivo Frbéžar

    Ivo Frbéžar

    Ivo Frbéžar (*1949, Ljubljana, Slovenija) je pesnik, pisatelj, slikar, grafični oblikovalec, publicist, fotograf, urednik in založnik (založba Mondena). Študiral je primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in odnose z javnostmi na Londonski LSPR. Je član DSP in Slovenskega centra PEN. Piše predvsem poezijo, lirično prozo, pesmi in prozo za otroke, radijske igre ter literarno kritiko. Do sedaj je izdal 15 lastnih knjig, od tega 2 v prevodu v tujini, z izborom (zborniki, antologije) pa sodeloval v sedmih. Prevodi njegovih del so v angleškem, italijanskem, španskem, francoskem, portugalskem, češkem, slovaškem, poljskem, ruskem, romunskem, makedonskem, bolgarskem, hrvaškem in srbskem jeziku, haikuji tudi v japonskem. Prejel štiri mednarodne nagrade za poezijo. Živi na Mali Ilovi Gori, kjer se zadnja leta posveča predvsem poeziji in slikanju.
    Ivo Frbéžar postavlja v ospredje pesniški eksperiment, ki ga razume in uporablja kot preskušanje skrajnih meja v pomenih besed in celo v njihovi strukturi, vse do najmanjšega sestavnega dela: glasu oziroma črke. Blizu mu je igranje z večznačnostjo in mnogoplastnostjo, razbijanje in graditev, ločevanje in povezovanje, zapisovanje in brisanje, prepoznavanje in nespoznavnost, razkrivanje in skrivanje, premetavanje in sestavljanje. Raziskuje izrazne možnosti jezika, navezuje se tudi na izročilo ljudskega pesništva in impresionistično liriko ter obravnava tudi eksistencialne in družbenokritične teme. *(Matevž Kos; Enciklopedija.si) Kot literarni teoretik se ukvarja predvsem s poetiko.
    Njegova zadnja pesniška zbirka »Anti/SONETI« je izšla pri Založbi Franc&Franc, v Murski Soboti.
    Ivo Frbéžar

    Objave avtorja Ivo Frbéžar ( poglej vse)

    Mladen Blažević

    Mladen Blažević

    Mladen Blažević se je rodil leta 1969 na Reki. Opravljal je različna dela, bil je novinar, arheolog, delal je v trgovini, prodajal zavarovalne police, kmetoval in vrtnaril. Objavil je dva romana, »Tragovi goveda«, 2008, in »Ilirik«, 2015, in je soavtor zbirke distopičnih zgodb »NDH 2033«, 2014. Poezijo in kratke zgodbe objavlja v različnih literarnih revijah in časopisih, pri nekaterih je delal tudi kot urednik. Trenutno pripravlja za izid pesniško zbirko »Poslednji tasmanijski tigar«.
    Mladen Blažević

    Strane.ba

    Strane.ba

    »Strane.ba« je spletni portal za književnost in kulturo, konec leta 2014 so ga osnovali Almin Kaplan, Senka Marić Šarić, Srđan Gavrilović, Elvedin Nezirović in Adnan Žetica, neodvisni književniki iz Mostarja, BiH, v sodelovanju s »SKPD Prosvjeta Mostar«, s ciljem, da bi promovirali in afirmirali književnost ter kulturo, da bi ustvarili prostor za predstavljanje avtorjev iz regije in izven nje ter da bi s časoma ustvarili svojevrstno bazo podatkov sodobnih in relevantnih literarnih tekstov kot tudi tekstov, ki so zaznamovali književnost in misel o književnosti skozi zgodovino.
    Strane.ba

    Objave avtorja Strane.ba ( poglej vse)

    Senka Marić Šarić

    Senka Marić Šarić

    Senka Marić Šarić je književnica iz Mostarja. Objavila je dve pesniški zbirki, svoje pesmi in kratke zgodbe pa objavlja v številnih literarnih revijah. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim tudi nagrado »Evropski vitez poezije« za leto 2013. Živi v Mostarju.
    Senka Marić Šarić

    Objave avtorja Senka Marić Šarić ( poglej vse)

      Almin Kaplan

      Almin Kaplan

      Almin Kaplan je književnik iz Stoca. Objavil je dve pesniški zbirki, »Biberove kčeri« in »Koncert roga«, ter roman v verzih »Ospice«. Poezijo objavlja v mnogih literarnih revijah po celi regiji. Za svoje delo je prejel več nagrad. Živi na vasi blizu Stoca.
      Almin Kaplan

      Objave avtorja Almin Kaplan ( poglej vse)

        Borut Gombač

        Borut Gombač

        Borut Gombač, rojen 1962 v Mariboru, pesnik, dramatik in pisatelj. Po poklicu in izobrazbi knjižničar, zaposlen v Univerzitetni knjižnici Maribor. Dobitnik Glazerjeve listine 2006, nagrade za vrhunske dosežke na področju literature Mestne občine Maribor. Objavil tri pesniške zbirke: »Razblinjene dlani« (Subkulturni azil, 2004), »Sence in sinkope« (Litera, 2007) in »Prehod« (Pivec, 2013). Objavil še zbirko radijskih iger in štiri knjige za mlade. Njegove gledališke, lutkovne in radijske igre so bile večkrat uprizorjene, songi pa uglasbeni in izdani na samostojnih zgoščenkah.
        Borut Gombač

        Objave avtorja Borut Gombač ( poglej vse)

        Denisa Duran

        Denisa Duran

        Romunska pesnica, prevajalka in kulturna menedžerka Denisa Duran se je rodila leta 1980, študirala je romunski in angleški jezik ter književnost ter magistrirala iz zvočne poezije, pisane v angleščini. Objavila je štiri pesniške zbirke, za katere je prejela več literarnih nagrad, njena poezija pa je vključena v številne antologije doma in v tujini ter prevedena v angleščino, češčino, bolgarščino, nemščino, italijanščino, turščino, arabščino, finščino in makedonščino. Delala je kot novinarka, prevajalka in urednica, od leta 2007 pa je projektna menedžerka na Romunskem kulturnem inštitutu v Bukarešti.

        Foto (c) Daniela Ulieriu
        Denisa Duran

        Objave avtorja Denisa Duran ( poglej vse)

        Anja Grmovšek

        Anja Grmovšek

        Anja Grmovšek (1993) je študentka magistrskega študija slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njena poezija je objavljena v raznih literarnih revijah in na spletnih straneh, leta 2016 pa je bila med finalisti Pesniškega turnirja Založbe Pivec. Poleg poezije piše tudi literarne in filmske kritike, recenzije ter poročila z raznih literarnih in filmskih dogodkov. Prihaja iz okolice Ljubljane, a se ji vse bolj dozdeva, da njene korenine segajo do svetov Malega princa. Kadar ne piše, razmišlja, o čem bi lahko pisala. Kadar piše, ne razmišlja.
        Anja Grmovšek

        Objave avtorja Anja Grmovšek ( poglej vse)

        Aleš Mustar

        Aleš Mustar

        Aleš Mustar se je rodil 1968 v Ljubljani. Je pesnik in književni prevajalec in opravlja svobodni poklic.Diplomiral je iz angleščine in pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in doktoriral iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti. Do sedaj je izdal pesniško zbirko z naslovom »(U)sodno tolmačenje«, ki je prevedena v angleški in makedonski jezik.Prevaja iz romunščine in tudi makedonščine, predvsem sodobno prozo in poezijo. Ukvarja se tudi z eksperimentalnih gledališčem, kot dramaturg in pisec besedil je sodeloval pri predstavah »Šestnajst obratov« (En-Knap, 2005) ter »Feng Šus v gledališču brez igralca« (Maska, 2011).

        Foto (c) Tihomir Pinter
        Aleš Mustar

        Objave avtorja Aleš Mustar ( poglej vse)

        Mensur Ćatić

        Mensur Ćatić

        Mensur Ćatič se je rodil 7. junija 1959 v Doboju v Bosni in Hercegovini. Po poklicu je pravnik. Največji in najlepši del življenja je preživel v Odžaku. Gimnazijo je končal v Modriči, živel pa je v Doboju, Sarajevu, Banja Luki ter na Madžarskem, Poljskem in Danskem. Do zdaj je objavil pet samostojnih pesniških zbirk, njegova poezija pa je izšla tudi v več antologijah ter je prevedena v slovenščino, makedonščino, angleščino, poljščino, nemščino, danščino, bolgarščino in francoščino. Je dobitnik več nagrad, med drugim je za zbirko »Rutinski zahvat« (2007) leta 2010 prejel drugo nagrado Maka Dizdara. Danes živi in ustvarja v Visokem.

        Foto (c) Julijan Kmet
        Mensur Ćatić

        Objave avtorja Mensur Ćatić ( poglej vse)

        Keshab Sigdel

        Keshab Sigdel

        Keshab Sigdel je pesnik, pisatelj, dramatik, prevajalec in aktivist na področju človekovih pravic ter profesor angleščine na Tribhuvan University v Katmanduju ter urednik angleške literarne revije »Of Nepalese Clay«. Do zdaj je objavil dve pesniški zbirki, samostojno »Samaya Bighatan« (Razkroj časa, 2007) in kot soavtor »Six Strings« (Šest strun, 2011). Svoje pesmi redno objavlja v literarnih revijah po celem svetu ter je reden gost različnih pesniških festivalov, s svojo poezijo in gledališkimi igrami pa je vključen tudi v nepalski šolski program. Za svoje delo je leta 2015 prejel nagrado »Kalashree Srijana Puraskar«.

        Bogato je tudi njegovo delo na področju človekovih pravic, tako v Nepalu kot izven njega: deloval je in še deluje na področju mednarodnega prava in še posebej na področju zaščite pravic žensk in otrok ter na področju mednarodne trgovine z orožjem, bil pa je tudi podpredsednik Amnesty International za Nepal.
        Keshab Sigdel

        Objave avtorja Keshab Sigdel ( poglej vse)

        Daniel Radočaj

        Daniel Radočaj

        Daniel Radočaj se je rodil 7. marca 1979 v Puli, kjer tudi živi. S svojimi aforizmi, poezijo in kratkimi zgodbami je zastopan v štiridesetih literarno-kulturoloških tiskanih publikacijah tako na področju bivše Jugoslavije kot izven nje, njegovo delo pa je prevedeno v angleščino, makedonščino in poljščino. Je član istrske podružnice Društva hrvaških književnikov. Do zdaj je objavil pet knjig: »Četrdeset i četiri plus šezdeset deveta«, 2006, »Velika smeđa fleka«, 2011, »Ponekad bih odlazio k njoj biciklom«, 2013, »Vodič kroz Krležu ili Priča o godinama opasnog življenja (koautorski roman s Ivanom Glišićem)«, 2013 in »Suprotno od nogometa ili Što za vrijeme utakmice rade tvoji prijatelji koji ne vole nogomet«, 2014.
        Daniel Radočaj

        Objave avtorja Daniel Radočaj ( poglej vse)

        Efe Duyan

        Efe Duyan

        Efe Duyan je pesnik in arhitekt, rojen leta 1981 v Istanbulu. Diplomiral je iz arhitekture in filozofije, magistriral iz zgodovine in teorije arhitekture ter doktorirat iz zgodovine arhitekture. Uči arhitekturo na Akademiji za likovno umetnost Mimar Sinan. Bil je udeleženec številnih mednarodnih pesniških festivalov in projektov (Word Express Project, Edinburgh Book Festival, London book Fair, Berlin Poetry Festival in Lodeve Poetry Festival). Pesmi ima prevedene v češčino, kitajščino, danščino, angleščino, francoščino, grščino, nemščino, hebrejščino, italijanščino, slovenščino, hrvaščino, latvijščino, romunščino, makedonščino, okcitanščino in valižanščino. Izdal je dve pesniški knjigi: »Takas« (s Kemalom Özerom, 2006) in »Tek Şiirlik Aşklar« (2012). Knjiga »The Construction of Characters in Nâzım Hikmet’s Poetry« je bila objavljena leta 2008.
        Efe Duyan

        Objave avtorja Efe Duyan ( poglej vse)

        Marko Kravos

        Marko Kravos

        Marko Kravos (1943), tržaški pesnik. Diplomiral iz slavistike, 23 let vodil založniško hišo v Trstu, dve akademski leti predaval in vodil slovenistiko na Univerzi v Trstu, potem samostojni ustvarjalec poezije, proze za odrasle in otroke, radijskih iger, esejistike. Prevaja iz italijanščine, hrvaščine /srbščine, španščine in narečnih književnosti. Je član Društva slovenskih pisateljev in mednarodne pisateljske organizacije PEN; v letih 1996-2000 je bil predsednik Slovenskega centra PEN, ta čas član upravnega odbora DSP. Živi in ustvarja v Trstu
        Izšlo je 24 njegovih pesniških zbirk, nekatere so v tujem prevodu ali večjezične. Objavlja prozo za odrasle in mladino, izšlo je 18 knjižnih objav; piše tudi esejistiko, radijske igre.
        Njegova dela so objavljena v preko 20 jezikih.
        Prejel je nagrado Prešernovega sklada, italijansko vsedržavno nagrado Astrolabio d'oro v Pisi, nagrado Calabria, nagrado Scritture di Frontiera v Trstu.
        Prva samostojna pesniška zbirka, »Pesem«, je izšla leta 1969. V letu 2013 so izšle zbirke: »Impulsi di coppia – Parni zagon«, (bibliofilska izdaja, Il girasole, Catania na Siciliji); »Sol na jezik – Sale sulla lingua« (ZTT-EST, Trst), »V kamen, v vodo« (izbor poezije, MK Ljubljana) in otroška dramatika pod naslovom »Sedem mičnih, jezičnih, junaških«, (Knjižna zadruga, Ljubljana).
        Obsežnejši izbori poezije: »Sredi zemlje Sredozemlje«, izbor Tone Pavček, 1993; »Potrkaj na žaro«, epske pesnitve, spremni esej Boris Paternu 2001; »Ljube/zenske«, miniaturka, 2003; »V kamen, v vodo«, spremni esej Peter Kolšek, 2013.

        Foto (c) Kajetan Kravos
        Marko Kravos

        Objave avtorja Marko Kravos ( poglej vse)

        Boris A. Novak

        Boris A. Novak

        Pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in mladinski pisatelj Boris A. Novak (r. 1953) je redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Objavil je 80 knjig.
        V osrčju njegovega opusa je poezija, ki je doslej izšla v naslednjih zbirkah: »Stihožitje«, 1977; »Hči spomina« (lirske pesnitve), 1981; »1001 stih« (pesnitev), 1983; »Kronanje« (sonetni venci), 1984; »Vrtnar tišine – Gardener of Silence« (dvojezična slovensko-angleška izdaja s slikami Vide Slivniker Belantič), 1990; »Oblike sveta« (pesmarica pesniških oblik), 1991; »Stihija«, 1991; »Mojster nespečnosti«, 1995; »Oblike srca« (pesmarica pesniških oblik), 1997; »Odsotnost« (večjezična izdaja z grafikami Lojzeta Spacala), 1999; »Alba«, 1999, »Odmev«, 2000, »Žarenje«, 2003; »Obredi slovesa«, 2005, »Dlaneno platno« (izbrane pesmi), 2006, »MOM : Mala Osebna Mitologija«, 2007, »Satje« (pesmi v prozi, napisane v l. 1975-76), 2010, in »Definicije« (napisane v l. 1973-75), 2013. L. 2014 je objavil »Zemljevide domotožja«, prvo knjigo epa »Vrata nepovrata«, ki je njegov opus magnum; druga knjiga, »Čas očetov«, je v tisku.
        Objavil je tudi naslednje pesniške zbirke za otroke in mladino: »Prebesedimo besede«, 1981; »Domišljija je povsod doma«, 1984; »Periskop«, 1989; »Blabla«, 1995; »Zarja časa« (upesnitve antičnih mitoloških zgodb, upodobljenih na platnih Narodne galerije v Ljubljani), 1997; »Čarovnije sveta«, 1999, ter izbora »Kako rastejo stvari« (2004) in »Vserimje« (2012)
        Njegove pesmi so prevedene v mnoge jezike.


        Foto (c) Tihomir Pinter
        Boris A. Novak

        Objave avtorja Boris A. Novak ( poglej vse)

        Tadeja Logar

        Tadeja Logar

        Rojena sem 21. februarja 1994. Doma sem iz Podgraj pri Ilirski Bistrici, trenutno živim in študiram v Ljubljani. Kot študentka slovenistike in anglistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani si gradim življenje na besedah, ki jih imam tako rada. V svoji diplomi sem se ukvarjala s sodobno kratko prozo, predvsem literaturi pa bi se rada posvetila tudi v času magistrskega študija. Pisanje sem izbrala zgodaj; moji pesniški začetki so bili objavljeni v zbirki mladinske poezije "Pot do sanj" (2008). S poezijo nadaljujem, govorim, živim in se učim živeti. Ljubim besede, podpičja, kavo in vse letne čase, še najbolj zimo.
        Tadeja Logar

        Objave avtorja Tadeja Logar ( poglej vse)

        Ondřej Hložek

        Ondřej Hložek

        Pesnik, organizator literarnih večerov na Češkem in priložnostni urednik različnih antologij Ondřej Hložek se je rodil leta 1986 v Opavi, kjer tudi živi. Svojo poezijo in esejistiko objavlja v vodilnih čeških literarnih revijah, objavil pa je tudi dve pesniški zbirki, »Tížiny« (2011) in »Domů« (2014). Leta 2015 je prejel štipendijo Mednarodne višegrajske fundacije. Njegova poezija je prevedena v italijanščino, francoščino in madžarščino.
        Ondřej Hložek

        Objave avtorja Ondřej Hložek ( poglej vse)

        Matej Krajnc

        Matej Krajnc

        Matej Krajnc (1975), univerzitetni literarni komparativist, magister primerjalne književnosti, član Društva slovenskih pisateljev in Društva slovenskih književnih prevajalcev. Ukvarja se s pisanjem avtorske poezije in proze ter s prevajanjem opusov pesnikov-glasbenikov in starejših tekstov epskega značaja iz angleščine in francoščine (mdr. Alexander Pope: Ukradeni koder, Coleridge, Byron idr.). Njegova avtorska bibliografija obsega več kot petdeset samostojnih knjižnih naslovov poezije in proze, prevajalska pa preko trideset samostojnih prevajalskih in soprevajalskih knjižnih naslovov. Svoje pesmi že dve desetletji tudi uglasbuje v kantavtorski/šansonski maniri in redno izdaja nosilce zvoka. Ukvarja se tudi s publicistiko in strokovno esejistiko s področja glasbene zgodovine, prevajanja in verzologije. Živi in ustvarja med Ljubljano in Celjem.
        Matej Krajnc

        Objave avtorja Matej Krajnc ( poglej vse)

        Ksenija Kancijan

        Ksenija Kancijan

        Rojena sem v Štrigovi blizu Čakovca v majhnem učiteljskem stanovanju, tako da je bilo normalno, da sem tudi sama postala učiteljica. To se je zgodilo davnega 30.4.1958. Osnovno šolo in gimnazijo sem končala v Varaždinu, kamor sem prišla kot dva meseca stara dojenčica, Filozofsko fakulteto pa sem končala v Zagrebu, kjer tudi živim.
        S svojimi pesmimi sem sodelovala v šestnajstih mednarodnih antologijah in objavila tri samostojne pesniške zbirke (»Nesavršenošču tkana«, 2012; »Podneblje jedne pjesme«, 2013 in »Mi nismo ptice«, 2015), v novembru 2015 pa mi bo izšla četrta zbirka (»Miris cimeta«) ter kratek roman »Cvijet i leptir«.
        Ksenija Kancijan

        Objave avtorja Ksenija Kancijan ( poglej vse)

        Eva Tomkuliaková

        Eva Tomkuliaková

        Eva Tomkuliaková (1982) je študirala dramaturgijo in scenaristiko na Fakulteti za film in televizijo Akademije za uprizoritvene umetnosti v Bratislavi. Leta 2012 je bila finalistka nagrade Básne 2012. Za njen pesniški prvenec »Sie Forma« (2014) je značilna pomembna orientacija na spol, ki je vpisana že v sam naslov knjige – tu gre za modifikacijo spola v literarni terminologiji – hkrati pa tudi izostri kognitivnost teksta.
        Eva Tomkuliaková

        Objave avtorja Eva Tomkuliaková ( poglej vse)

        Nadia Mifsud

        Nadia Mifsud

        Nadia Misfud se je rodila leta 1976 na Malti, leta 1998 pa se je preselila v Francijo (zaradi česar se na deževne dni počuti »definitivno Maltežanka«, spomladi »skoraj povsem Francozinja«, »napol Maltežanka, napol Francozinja« na običajne dni in nič od naštetega preostali čas). Misfud posebej zanima feministična teorija in literatura (kar zagotovo ne pojasnjuje njene strasti do Picassa) in je vpletena v različne programe, ki spodbujajo branje med otroki (kar rada pripisuje dejstvu, da jo je mama nagrajevala s knjigami in ne s sladkarijami, ko je bila majhna).
        »Żugraga« je njena prva pesniška zbirka v malteščini, objavljena leta 2009. Druga zbirka »Kantuniera 'l bogħod« je izšla leta 2015. Nekatera njena dela so se pojavila v raznih antologijah. Dela kot učiteljica in prevajalka, trenutno piše prvi roman in zbirko kratkih zgodb.

        Foto (c) Ivan Mutschler
        Nadia Mifsud

        Objave avtorja Nadia Mifsud ( poglej vse)

        Stanka Hrastelj

        Stanka Hrastelj

        Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj iz Krškega je doslej objavila pesniški zbirki »Nizki toni« (Založba GOGA, 2005), »Gospod, nekaj imamo za vas« (Študentska založba, 2009) in roman »Igranje« (Mladinska knjiga, 2012). Za literarno delo je prejela več nagrad, med drugimi modro ptico za najboljši roman (2012), naziv vitezinja poezije (2007), nagrado za najboljši prvenec (2005) in naziv najboljša mlada pesnica Slovenije (2001). Poleg pisanja se ukvarja z organizacijo in moderiranjem kulturnih dogodkov, literarnim mentorstvom in z oblikovanjem keramike.

        Foto (c) Mike Crawford
        Stanka Hrastelj

        Objave avtorja Stanka Hrastelj ( poglej vse)

        Boris Marić

        Boris Marić

        Boris Marić se je rodil 15. novembra 1981 v Brčkem v Bosni in Hercegovini, kjer tudi živi. Piše poezijo in prozo. Njegova prva knjiga, pesniška zbirka z naslovom »Jedan« mu je izšla leta 2012. Njegove pesmi so prevedene v češčino, danščino, slovenščino, nemščino in angleščino, objavljene pa so bile v številnih tiskanih in spletnih revijah, med drugim v češki reviji »Tvar«, bosanskohercegovski »Riječi«, beograjskem »Bontonu« in zagrebškem »Društvo živih pjesnika«, zastopan pa je tudi v e-knjigi »Opazovanje v tišini – antologija Facebook strani Poiesis«. Trenutno pripravlja svojo drugo zbirko pesmi »Uvod u san« ter piše roman z delovnim naslovom »Putnik«.
        Boris Marić

        Objave avtorja Boris Marić ( poglej vse)

        Ljuba Jakimčuk

        Ljuba Jakimčuk

        Ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk se je rodila v Prvomajsku v luganski regiji. Je avtorica več pesniških zbirk in filmskih scenarijev. Je tudi performerka, svoje pesmi izvaja v duetu z ukrajinskim glasbenikom Markom Tokarjem, njeno poezijo pa izvaja tudi svetovno znana pevka Mariana Sadovska. Pesmi Ljube Jakimčuk so prevedene v angleščino, švedščino, nemščino, francoščino, poljščino, hebrejščino, slovaščino in ruščino, njeni eseji pa v angleščino in švedščino. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim nagrado »International Slavic Poetic Award«, bila pa je tudi zmagovalka mednarodnega literarnega natečaja »Coronation of the World«. Leta 2015 jo je kijevski časopis New Time uvrstil med 100 najvplivnejših umetnikov in kulturnikov v Ukrajini.
        Ljuba Jakimčuk

        Objave avtorja Ljuba Jakimčuk ( poglej vse)

        Nada Crnogorac

        Nada Crnogorac

        Nada Crnogorac je rojena leta 1952 v Županji. Živi v Bjelovarju, kjer je profesorica hrvaškega jezika na Medicinski šoli.
        Njene kratke zgodbe in pesmi so objavljene na 1. in 3. programu Hrvaškega radia, v časopisih: Večernji list, Zarez, Poezija, Quorum, Ulaznica (Zrenjanin, Srbija), Balkanski književni glasnik, Knjigomat, Underpass (ZDA); Izvan koridora - zbornik najboljših kratkih zgodb 2012 na natečaju Vranac (Podgorica, Črna gora).
        Sodelovala je na raznih pesniških srečanjih: 44. Goranovo proljeće (2007), Pesničenje (Zagrebu, 2010), 5. novosarajevski književni susreti (2011), 6. novosarajevski književni susreti (2013).
        Vranac - nagrada za najboljšo kratko zgodbo 2013 (Podgorica, Črna gora), pohvala za poezijo na anonimnem natečaju časopisa Ulaznica 2013 (Zrenjanin, Srbija), ožji izbor na natečaju za kratko zgodbo TookBook Storytelling 2014 (Zagreb), izbor 20 najboljših zgodb 2014 na natečaju za kratko zgodbo Mestne knjižnice Samobor.
        Leta 2000 je izdala pesniško zbirko »Otvorena vrata«.
        Nada Crnogorac

        Objave avtorja Nada Crnogorac ( poglej vse)

        Niels Hav

        Niels Hav

        Danski pesnik in pisatelj Niels Hav se je rodil 7. novembra 1949 na podeželju na zahodu Danske. Je avtor več pesniških zbirk in zbirk kratke proze, njegova dela pa so prevedena v številne tuje jezike, med drugim v angleščino, španščino, portugalščino, francoščino, srbščino, albanščino, turščino, hebrejščino, arabščino in kitajščino. Prav tako je reden gost pesniških in literarnih festivalov po vsem svetu, za svoje delo pa je prejel tudi več nagrad. Ko ne potuje, živi v najbolj barvitem in multietničnem predelu Kopenhagna.
        Niels Hav

        Objave avtorja Niels Hav ( poglej vse)

        Kamran Mir Hazar

        Kamran Mir Hazar

        Kamran Mir Hazar se je rodil leta 1976 v Hazaristanu, predelu Afganistana. Je pesnik, novinar, aktivist in računalničar. Kot otrok je bežal pred vojno iz Afganistana v Iran, kjer je odrasel kot žrtev etnične nestrpnosti. Po padcu talibanskega režima se je vrnil v Afganistan, v upanju, da bo lahko svobodno pisal in objavljal. Ustanovil je spletni časopis, ki pa ga je tamkajšnja oblast hitro prepovedala, njega pa so zaprli. Po izpustitvi je z ženo pobegnil v Indijo, a je moral bežati tudi od tam, končno je dobil politični azil na Norveškem. Kamran Mir Hazar je avtor več pesniških zbirk, uredil je obsežno antologijo »Poems for the Hazara (125 poets from 68 countries)«, s katero ob mnogih drugih akcijah, kot so javna pisma ipd., poskuša opozoriti svet na praktično stalni genocid, ki se vrši nad njegovim narodom, objavil pa je tudi knjigo »Censorship in Afghanistan«. Leta 2016 mu bo izšla nova, dvojezična hazaraško-angleška pesniška zbirka »Hazaristan with Haiku Body and Yellow Mandela«.
        Njegove pesmi so prevedene v številne jezike, med drugim v angleščino, španščino, nizozemščino, arabščino, japonščino, italijanščino in romunščino, in je reden gost festivalov po vsem svetu. Je ustanovitelj, izdajatelj in urednik spletnega časopisa Kabul Press. Živi na Norveškem.
        Kamran Mir Hazar

        Ljubica Ribić

        Ljubica Ribić

        Ljubica Ribić je rojena leta 1959 v Varaždinu, kjer tudi živi in dela. Odkar se zaveda, išče svoj izraz v poeziji, slikarstvu, glasbi. Kot večna popotnica najde radost v slapovih čustev, ki jih občuti v trenutku navdiha.
        Življenje prinaša zrelost, čeprav preskoči nekatere odlomke. Danes najde moč v zapisani besedi. Sebe izvleče na dlan poezije in preprosto grebe po svoji notranjosti, da izrazi globino bolečine, globino čustev, globino upanja.
        Je aktivna članica hrvaških literarnih združenj, od 2014 je članica Varaždinskega književnega društva, 2015 postane članica Matice Hrvatske.
        S svojo poezijo nastopa na predstavitvah in pesniških srečanjih na Hrvaškem in v tujini: Sloveniji, Srbiji, Makedoniji, BiH, Črni gori in Romuniji. Njene pesmi so objavljene v skupinskih zbirkah izdanih na Hrvaškem, v BiH, Srbiji, Črni gori in Sloveniji. Prevedene so v slovenski, angleški in romunski jezik.
        Je soorganizatorka pesniških srečanj v Varaždinu "IMPULS - poezija v kafiću".
        Leta 2014 je na spletnem portalu pesem.si njena pesem izbrana kot Tujejezična pesem zime 2013/14 po izboru uredništva.
        Izdala je dve samostojni zbirki: leta 2012 zbirko poezije "Licenca ludosti", 2014 pa prozno poetično "Soba zamagljenih prozora".
        Ljubica Ribić

        Objave avtorja Ljubica Ribić ( poglej vse)

        Peycho Kanev

        Peycho Kanev

        Bolgarski pesnik Peycho Kanev piše v bolgarščini in v angleščini. Je avtor šestih pesniških zbirk, ki so mu izšle v ZDA in v Bolgariji. Za svojo poezijo je prejel več evropskih nagrad, nominiran pa je bil tudi za nagrado »Pushcart Award« in »Best of the Net«. Njegove pesmi so bile objavljene v mnogih literarnih in pesniških revijah po vsem svetu, med drugim v Poetry Quarterly, Evergreen Review, Front Porch Review, Hawaii Review, Barrow Street, Sheepshead Review, Off the Coast, The Adirondack Review, Sierra Nevada Review inThe Cleveland Review.
        Peycho Kanev

        Objave avtorja Peycho Kanev ( poglej vse)

        Sandra Džananović Bakaj

        Sandra Džananović Bakaj

        Sandra Džananović Bakaj (1967) je pesnica in socialna pedagoginja rojena v Prijedoru, v Bosni in Hercegovini. Piše poezijo in kratko prozo.
        Objavila je štiri pesniške zbirke: "Čipka od trnja" (Čipka iz trnja, 2011), "Buđenje zaspalog neba" (Bujenje spečega neba, 2012), "Ravnica na ispucanom dlanu" (Ravnina na razpokani dlani, 2014) in "Bosnoslovje" (2015), zadnji dve kot e-knjigi. S svojo poezijo je uvrščena v različne zbornike, njene pesmi so prevedene v slovenski, nemški in angleški jezik.
        Poezijo objavlja v knjižnih časopisih in na pesniških portalih širom nekdanje Jugoslavije. Danes živi in ustvarja v Brisbaneu, v Avstraliji.
        Sandra Džananović Bakaj

        Objave avtorja Sandra Džananović Bakaj ( poglej vse)

        Klemen Godec

        Klemen Godec

        Klemen Godec (1987) je bil rojen in je večino svojega življenja preživel v Ljubljani. Z ženo in sinom sedaj živi v Podpeči, na robu Ljubljanskega barja. Trenutno zaključuje študij slovenistike in teologije, sicer pa deluje na Slovenski gimnaziji v Celovcu kot asistent za slovenski jezik.

        Foto (c) Žiga Rebolj
        Klemen Godec

        Objave avtorja Klemen Godec ( poglej vse)

        Barbara Siegel Carlson

        Barbara Siegel Carlson

        Ameriška pesnica Barbara Siegel Carlson je avtorica pesniške zbirke »Fire Road« (Dream Horse Press, 2013) in soprevajalka (z Ano Jelnikar) knjige izbranih pesmi Srečka Kosovela »Look Back, Look Ahead, Selected Poems of Srečko Kosovel«(Ugly Duckling Presse, 2010). Trenutno soureja (z Richardom Jacksonom) antologijo poezije in intervjujev s sodobnimi slovenskimi pesniki. Več na barbarasiegelcarlson.com.
        Barbara Siegel Carlson

        Objave avtorja Barbara Siegel Carlson ( poglej vse)

        Kristian Koželj

        Kristian Koželj

        Kristian Koželj se je rodil leta 1984 v Celju, kjer tudi živi in ustvarja. Deluje kot gledališki pedagog, igralec, v zadnjem času pa se aktivno ukvarja s slam poezijo. Svoje pesmi, kratke zgodbe in eseje je objavil v literarnem zborniku Rp Lirikon 21 in literarnih revijah ter spletnih portalih Poiesis, LUD Literatura, Poetikon, Vpogled in Spirala ter hrvaški reviji Poezija. Leta 2015 je sodeloval na mednarodnem festivalu Lirikonfest v Velenju, leta 2016 pa na festivalu Stih u regiji v Zagrebu. Leta 2013 je na literarnem natečaju Založništva tržaškega tiska za kratko zgodbo prejel prvo nagrado, leta 2016 pa je bila njegova pesem Malica nekje čez poldne izbrana za najboljšo protestno pesem leta. Tedaj je postal tudi državni podprvak v slam poeziji.

        Foto (c) Eva Klevska
        Kristian Koželj

        Željko Perović

        Željko Perović

        Željko Perović (1961, Visoko, Bosna in Hercegovina), izdal tri pesniške zbirke v slovenščini (Podarjeni glasovi, Mladika, Trst, 1997; Kapljevina, Mariborska literarna družba, Maribor, 2001; Sinapse, Založba Pivec, Maribor, 2010) eno v hrvaščini (Utiha, Naklada Mlinarec&Plavić, Zagreb, 2002) in eno v bosanščini (Golim sinapsama, KNS, Sarajevo 2009); z Jadranko Matić Zupačić in Danielo Kocmut trojezično slovensko / hrvaško / nemško publikacijo »Na preprogi iz zvezd /Auf dem Sternenteppich« (Mariborska literarna družba in Pavlova hiša / Pavelhaus, 2010). Ukvarja se tudi s prevajanjem proze in poezije, iz hrvaščine, srbščine in bosanščine v slovenščino in obratno. V slovenščino prevedel zbirko kratke proze hrvaškega pisatelje Roberta Mlinarca »Sve o vjetrenjačama / Vse o vetrnicah« (Apokalipsa, Ljubljana, 2005); z Ninom Flisarjem, Marjanom Pungartnikom in Josipom Ostijem v slovenščino prevedel panoramo novejše bosanskohercegovske poezije »Ponestaje prostora / Zmanjkuje prostora« (Založba Pivec, Maribor, 2009); v srbski jezik prevedel zbirko kratke proze Franja Frančiča »Rad bi ustavil čas / Voleo bih da zaustavim vreme« (založba "3D+" Novi Sad, 2008); v hrvaščino prevedel roman »Skarabej in vestalka« Ferija Lainščka (MeandarMedia Zagreb, 2013), v hrvaščino prevedel izbor iz poezije Iva Stropnika »Dizanje kamena« (Kuća poezije, Banja Luka, 2014) … Prevode in lastno poezijo objavljal v več revijah v Sloveniji in drugod. Urednik za poezijo pri projektu »Rokerji pojejo pesnike« 2015, Dobitnik Lirikonovega zlata za revijalne prevode hrvaških, srbskih in bosanskohercegovskih avtorjev (2013), dobitnik prve nagrade na Pesniškem turnirju v Mariboru (2015) ...

        Foto (c) Katarina Juvančič
        Željko Perović

        Objave avtorja Željko Perović ( poglej vse)

        Volodimir Krinickij

        Volodimir Krinickij

        Volodimir Krinickij se je rodil leta 1977 v Kirovogradski regiji v Ukrajini. Piše v ukrajinščini in občasno v hrvaščini. Študiral je zgodovino na Fakulteti za zgodovino Univerze v Odesi. Od leta 2007 objavlja članke, prevode in pesmi v ukrajinskih tiskanih in spletnih časopisih kot tudi v hrvaških spletnih revijah. Od leta 2015 dela kot prevajalec na televiziji in je odgovorni urednik časopisa TekstOver. Prevaja in objavlja prevode iz hrvaške, srbske, beloruske in angleške književnosti.

        Foto (c) Oljana Ruta
        Volodimir Krinickij

        Objave avtorja Volodimir Krinickij ( poglej vse)

        Ivo Svetina

        Ivo Svetina

        Ivo Svetina, roj. 1948 v Ljubljani. Pesnik, dramatik, esejist, prevajalec. Diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani primerjalno književnost in literarno teorijo. Bil zaposlen na TV Slovenija (dramaturg in urednik dramskega programa), v Slovenskem mladinskem gledališč (dramaturg in umetniški vodja), podsekretar na Ministrstvu za kulturo, od leta 1998 do 1.8.2014 je bil direktor Slovenskega gledališkega muzeja oz. Slovenskega gledališkega inštituta. Od decembra 2014 je predsednik Društva slovenskih pisateljev.

        Izdal 20 pesniških zbirk, napisal več gledaliških iger, pravljic, esejev o poeziji in gledališču oz. dramatiki. Med drugim prevedel mite južnoameriških Indijancev, »Tibetansko knjigo mrtvih« in »Tri tibetanske misterije (tradicionalne tibetanske igre)«. Prejel več nagrad: Zlato ptico leta 1976 za zbirko »Botticelli«, ki je prevedena v hrvaščino in italijanščino, 1987 prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirko »Péti rokopisi«, in štirikrat je za svoje igre prejel nagrado Slavka Gruma (za najboljše dramsko besedilo): 1987, 1992, 1996 in 2010. Leta 2005 je za zbirko »Lesbos« prejel Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta, leta 2010 pa Jenkovo nagrado za zbirko »Sfingin hlev«.
        Ivo Svetina

        Objave avtorja Ivo Svetina ( poglej vse)

        Muanis Sinanović

        Muanis Sinanović

        Muanis Sinanović (1989) je avtor dveh pesniških zbirk: »Štafeta okoli mestne smreke« (2011), ki je prejela nagrado za najboljši prvenec, in »Pesmi« (2014). Obe sta izšli pri založbi KUD France Prešeren. Za leto 2016 je v načrtu objava tretje pesniške zbirke pri založbi Litera, ki bo naslovljena »Dvovid«. Sodeluje z Redakcijo za kulturo in humanistiko Radia Študent, za katero pripravlja knjižne recenzije, družbene komentarje in esejistiko. Od leta 2015 je del uredniške ekipe revije I.D.I.O.T. Bral je na številnih vidnejših pesniških dogodkih v Sloveniji in nastopal v tujini. Zaključuje študij splošnega jezikoslovja in filozofije.

        Foto (c) Tereza Kozinc
        Muanis Sinanović

        Objave avtorja Muanis Sinanović ( poglej vse)

        Klemen Jelinčič Boeta

        Klemen Jelinčič Boeta

        Dr. Klemen Jelinčič Boeta je bil rojen v Ljubljani leta 1973. Pri osemnajstih se je preselil v Izrael, kjer je diplomiral iz antropologije in sociologije. Leta 2002 se je vrnil v Ljubljano, kjer je nekaj let kasneje doktoriral iz srednjeveške judovske zgodovine na Slovenskem. Napisal je štiri strokovne knjige o judovski zgodovini in judovstvu nasploh, kakor tudi večje število strokovnih člankov in esejev ter radijskih oddaj. Nekaj izmed njih jih je tudi o splošnih družbenih vprašanjih ter antropologiji in sociologiji, na primer o Inuitih in krščanstvu. Njegova zadnja, peta knjiga (2015) je posvečena prav Vzhodnim cerkvam. V slovenščino je prevedel Koran, sicer pa v slovenščino prevaja hebrejsko leposlovje (David Grossman, Hanoh Levin, Sami Mihael, itd.). Leta 2012 je uredil in prevedel vileniško antologijo, posvečeno sodobni hebrejski literaturi. Leta 2013 je začel objavljati poezijo (Sodobnost, Poetikon, itd.). Trenutno prebiva v Ljubljani.

        Foto (c) Jana Jocif
        Klemen Jelinčič Boeta

        Objave avtorja Klemen Jelinčič Boeta ( poglej vse)

        Dejan Bulut

        Dejan Bulut

        Dejan Bulut je vizualni ustvarjalec, ki zadnjih 15 let deluje na področjih likovne umetnosti; vizualnih komunikacij, dizajna, fotografije, slikarstva, kiparstva in računalniških virtualnih resničnosti. Trenutno se največ posveča fotografiji, s katero sta začela veliko romanco pred osmimi leti in od takrat se ji posveča tako profesionalno kot v prostem času.

        Te fotografije pa so iz serije potovanj, kjer se vidi avtorjevo videnje, iskanje najlepšega v preprostih kadrih narave in ostalih področij človekovega delovanja in okolij. Preproste motive predstavlja kot monumentalne, likovno izčiščene kadre, lepot narave; ki mu služijo kot terapija v tem shizofrenem, zapletenem novem svetu, ko se včasih težko spopadamo z realnostjo bivanja, občutka nemoči in izgubljenosti, trpljenja soljudi in globalnega moralnega stanja človeštva.
        Dejan Bulut

        Objave avtorja Dejan Bulut ( poglej vse)

        Cherry Smyth

        Cherry Smyth

        Irska pesnica, pisateljica in umetnostna kritičarka Cherry Smyth živi v Londonu. Doslej je objavila tri pesniške zbirke: »When the Lights Go Up« (Lagan Press, 2001), »One Wanted Thing« (Lagan Press, 2006) in »Test, Orange« (Pindrop Press, 2012). Njene pesmi so bile uvrščene v antologijo »Best of Irish Poetry« (Southword Editions, 2008) in v antologijo »The Watchful Heart: A New Generation of Irish Poets« (Salmon Press, 2009). Bila je urednica za poezijo pri literarni reviji Brand in gostujoča urednica pri reviji Magma, zima 2012.Njen prvi roman, »Hold Still«, je izšel jeseni 2013 pri založbi Holland Park Press.
        Cherry Smyth

        Objave avtorja Cherry Smyth ( poglej vse)

        Jure Bagon

        Jure Bagon

        Rojen v Ljubljani, 1979. 1997 končal gimnazijo, 2016 diploma na Fakulteti za Arhitekturo v Ljubljani. 2003 se je preselil v primorje, danes živi med Izolo in Piranom.

        Kot arhitekt urbanist (brez diplome in licence) je zasnoval in pripravil precej idejnih projektov, večinoma na območju Kopra. Zmaga na natečaju; prenova sosesk Olmo in Šalara (v Kopru), zmaga na natečaju Hrvatini-center. Študij arhitekture (smer urbanizem); zaradi soustvarjanja in umeščanja struktur »raznih vrst« v prostor – v nameri ohranjanja narave in njene inteligence, ob zagotavljanju najboljših in enakovrednih bivanjskih pogojev.

        Literatura ga zanima v kolikor mu pride pod roke – zares dobra. Piše:»Brez namere. Poezija je prestiž (bivanjskosti); ne verjame v poklic pesnika, v imena ... Pesniška tekmovanja (in tudi delavnice) sliši kot napako v premisleku.« Nima izdane zbirke – svoj »prvenec« (cca 600 izbranih pesmi), morda edinec, bi želel natisniti v zbirki štirih knjig (pri različnih založbah) s skupnim krovnim naslovom »Kiva«.

        2013 postal oče.
        V srcu; kmet za svoje potrebe, mizar za lasten užitek. V življenju bi rad zgradil leseno hišo in leseno barko.
        Jure Bagon

        Objave avtorja Jure Bagon ( poglej vse)

        Milan Šelj

        Milan Šelj

        Milan Šelj, rojen 1960, je komparativist, sociolog, prevajalec in publicist. Od leta 1992 živi in dela v Londonu. Pri založbi Lambda je doslej izdal tri pesniške zbirke: prvenec »Darilo« (2006), zbirko »Kristali soli« (2010), njegova tretja zbirka »Gradim gradove« (2015) pa je izšla pred kratkim. Udeležil se je prevajalske delavnice v Danah pri Sežani, njegovi prevodi pesmi pa so izšli v antologiji sodobne evropske gejevske poezije »Moral bi spet priti« (Lambda, 2009) in v tujem revijalnem tisku.

        Foto (c) Peter Uhan
        Milan Šelj

        Objave avtorja Milan Šelj ( poglej vse)

        Alen Brabec

        Alen Brabec

        Hrvaški pesnik Alen Brabec (1972) pravi zase, da je »late bloomer«. Prva pesniška zbirka »Aker« mu je izšla leta 2011, leta 2014 pa se je predstavil na festivalu »Goranovo proljeće«. Poleg poezije piše tudi prozo, njegova kratka satirična zgodba »ŽMK« je bila objavljena v zborniku »NDH 2033«, doživela pa je tudi glasbeno-odrsko uprizoritev. Alen je eden ustanoviteljev in urednikov literarne revije »Književnost Uživo«. Pričujoča pesem je iz njegove nastajajoče pesniške zbirke »Odonata« (Odonata je znanstveno ime za kačjega pastirja).
        Alen Brabec

        Objave avtorja Alen Brabec ( poglej vse)

        Zoran Žmirić

        Zoran Žmirić

        Zoran Žmirić je hrvaški pesnik, pisatelj, esejist, publicist, glasbenik in fotograf ter ustanovitelj in urednik prvega hrvaškega spletnega portala za računalniške igre Gamer.hr. Do zdaj je objavil več proznih del ter pesniško zbirko »Zapisano z metkom« (»Zapisano metkom«, 2015), iz katere je tudi prevedena pesem. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim leta 2010 nagrado Književno pero za roman »Blockbuster«, ki ga Hrvatsko književno društvo podeljuje za najboljšo knjigo leta, mnogi citati iz tega romana pa so prešli v pogovorno hrvaščino kot sodobni urbani aforizmi.
        Zoran Žmirić

        Objave avtorja Zoran Žmirić ( poglej vse)

        Roberto Nassi

        Roberto Nassi

        Roberto Nassi, 1973, živi v Vicenzi. Izdal je več zbirk poezije, med zadnjimi »Logica dell'ombra« (2012) in »69 fiocchi (2013)«. Na objavo čaka njegov obsežni roman v verzih, plod 12-letnega ustvarjalnega dela. Piše tudi kritiko in prevaja iz angleščine. Je umetniški vodja pesniškega festivala »Flussi di/versi« v Caorlah, urejuje bibliofilske izdaje poezije »I diamantini« pri založbi Il Girasole v Cataniji na Siciliji.
        Nastopil je na Vilenici 2013 in na Pesniški poti pod Repentabrom, na Tržaškem Krasu, leta 2015. Njegovo branje poezje v živo: https://www.youtube.com/watch?v=e8zuyl7efEQ
        Roberto Nassi

        Objave avtorja Roberto Nassi ( poglej vse)

        Feri Lainšček

        Feri Lainšček

        Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Feri Lainšček (1959) živi in ustvarja v Murski Soboti. Njegova bibliografija obsega že več kot 100 samostojnih knjižnih enot, med njimi pa je tudi 22 romanov. Je eden izmed najbolj branih slovenskih pisateljev, za svoja dela pa je prejel tudi številne nagrade. Leta 1995 je za roman »Ki jo je megla prinesla« prejel Nagrado Prešernovega sklada. Kresnika, nagrado za najboljši slovenski roman, je prejel dvakrat, in sicer leta 1992 za roman »Namesto koga roža cveti« in leta 2007 za roman »Muriša«. Večernico, nagrado za najboljše slovensko mladinsko literarno delo je prejel leta 2001 za knjigo pravljic »Mislice«. Desetnico, nagrado Društva slovenskih pisateljev za mladinsko književnost, je prejel leta 2012 za knjigo »Pesmi o Mišku in Belamiški«. Na filmskem festivalu v Portorožu je leta 2008 prejel nagrado Vesna za scenarij celovečernega igranega filma »Hit poletja«. Na filmskem festivalu v Monteralu pa je leta 2012 celovečerni igrani film »Šanghaj«, ki je bil posnet po njegovem romanu »Nedotakljivi«, prejel nagrado za scenarij. Feri Lainšček je slovenski pisatelj, katerega literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij.

        Foto (c) OZV
        Feri Lainšček

        Objave avtorja Feri Lainšček ( poglej vse)

        Franjo Frančič

        Franjo Frančič

        Franjo Frančič je avtor 5o knjig proze, poezije, dramatike ter knjig za otroke, 30 njegovih knjig je prevedeno v deset tujih jezikov.

        Prejel veliko nagrad in priznanj. Za roman »Domovina, bleda mati«, (1986 – preveden v šest jezikov ), ki velja za njegovo najbolj razvpito delo, je leta 1986 prejel nagrado Zlata ptica. Leta 1989 je prejel nagrado za poezijo na natečaju tržaške revije Mladika. Zbirka »Dobro jutro, Charles Bukowski!« je bila leta 1989 nagrajena na natečaju za erotično zgodbo. Za zgodbo »O princu, ki mu je počilo srce« je dobil leta 2009 prvo nagrado na mednarodnem natečaju za najboljšo otroško in mladinsko knjigo mestne občine Schwanenstadt v Gornji Avstriji.

        Piše drame, (4 uprizoritve), radijske igre (35), preko 40 nagrad na literarnih natečajih doma in v tujini …
        Franjo Frančič

        Objave avtorja Franjo Frančič ( poglej vse)

        Miloš Biedrzycki

        Miloš Biedrzycki

        Miloš Biedrzycki, roj. 1967 v Kopru, poljski pesnik z mnogimi zbirkami za sabo, od leta 1993 do zadnje iz leta 2013 (Porumb – to je romunska beseda, s katero – in drugimi - se je srečeval na delu v Romuniji. Od tam izvira tudi persona-pesnik Porumbescu. Tu prevedeni verzi so prav iz te knjige).

        V Sloveniji je prvi izbor njegovih pesmi izšel (poleg italijanskega prevoda in izvirnika) v trojezični zbirki »Sonce na asfaltu« (2003), drugi pa leta 2013 (Vrlina špargljev). Razen teh prevodov ima pesniško knjigo v ZDA (2010), posamezne pesmi pa so bile prevedene še v angleščino, španščino, katalonščino, italijanščino, nemščino, ruščino, arabščino, češčino, litovščino, slovenščino, srbščino in turščino.

        Foto (c) Karina Stempel
        Miloš Biedrzycki

        Objave avtorja Miloš Biedrzycki ( poglej vse)

        Jelena Osvaldić

        Jelena Osvaldić

        Jelena Osvaldić se je rodila 26. oktobra 1981 v Zagrebu. Študirala je na Pravni fakulteti v Zagrebu. Piše kratke zgodbe, ki jih je objavila na literarnih portalih Knjigomat, Prozaonline in Radio Gornji Grad ter na spletni strani Centra za kreativno pisanje Zagreb (CEKAPE) v sklopu desetih najboljših kratkih zgodb. Poezijo je objavila v literarni reviji Zarez, Gornjogradskom zborniku in Podravskom zborniku. Prejela je nagrado na Stiholoporterjevem pesniškem natečaju in je dobitnica nagrade Ivan vitez Trnski 2014 za najboljši neobjavljeni rokopis avtorjev do 35 let, ki jo dodeluje Podravsko-prigorska veja DHK. Leta 2015 ji je izšla pesniška zbirka »Zašto? Zato«.
        Jelena Osvaldić

        Objave avtorja Jelena Osvaldić ( poglej vse)

        Marjan Pungartnik

        Marjan Pungartnik

        Marjan Pungartnik (*28. julij 1948, Legen pri Slovenj Gradcu), pesnik, urednik. V osnovno šolo je hodil v Šmartno pri Slovenju Gradcu, na gimnazijo na Ravne na Koroškem. Diplomiral je na novinarstvu v Ljubljani. Delal je na ljubljanski in mariborski univerzi, na Zvezi kulturnih društev Maribor in do upokojitva na JSKD. Bil je urednik na radiu Študent, Tribuni, v Dialogih, zdaj pa ureja online revijo Locutio. Z literaturo se ukvarja od gimnazijskih let, piše poezijo, kratke zgodbe (pravljice) in gledališka besedila. Vodi literarne delavnice, je pobudnik ustanovitve društva Mariborska literarna družba, Literarne hiše Maribor in galerije RRRudolf. Organizira literarne prireditve in čezmejno sodelovanje. Med drugim je prejel Glazerjevo listino (2015).
        Marjan Pungartnik

        Objave avtorja Marjan Pungartnik ( poglej vse)

        Juš Škraban

        Juš Škraban

        Juš Škraban je doštudiral kulturno antropologijo. Piše poezijo in jo kdaj objavi v kakšni od slovenskih revij, na internetu ali pa bere na javnih dogodkih, kot so Mlade rime. Trenutno živi na Portugalskem.

        Foto (c) AniRadar
        Juš Škraban

        Objave avtorja Juš Škraban ( poglej vse)

        Patrick Williamson

        Patrick Williamson

        Patrick Williamson se je rodil v Madridu leta 1960 in živi v bližini Pariza. Je pesnik in prevajalec, ukvarja pa se tudi z glasbo in je avtor filmov na poezijo oziroma pesmi. V svojem delu se osredinja na italijanščino in Italijo, kjer je objavil dve pesniški zbirki: dvojezično, angleško italijansko, zbirko »Beneficato« (English-Italian, Samuele Editore, Pordenone, 2015), in zbirko »Nel Santuario« (Samuele Editore, 2013; Menzione Speciale della Giuria in the XV Concorso Guido Gozzano in 2014). Je tudi prevajalec in urednik antologije pesnikov iz francosko govorečega dela Afrike »The Parley Tree« (Arc Publications, 2012), ki je del obširnejšega projekta, ki na svoj način prevprašuje dogodke na Bližnjem Vzhodu, ki dnevno in na globalni ravni vplivajo na nas v zadnjih letih. Junija leta 2015 je kot gost festivala Residenze Estivale in Duino bral svoje pesmi tudi v Kamni Gorici.
        Patrick Williamson

        Objave avtorja Patrick Williamson ( poglej vse)

        Ingmāra Balode

        Ingmāra Balode

        Latvijska pesnica in prevajalka Ingmāra Balode se je rodila leta 1981 v Rigi, kjer je tudi diplomirala na šoli za uporabne umetnosti Latvijske univerze za kulturo. Svoje prve pesmi, zgodbe in članke je objavila sredi devetdesetih, prvo zbirko pesmi »Ledenes, ar kurām var sagriezt mēli« pa leta 2007. Zanjo je prejela tudi nagrado za najboljši pesniški prvenec v Latviji, za zbirko »Alba« pa leta 2012 nagrado za najboljšo pesniško zbirko. Njena poezija je prevedena v češčino, angleščino, litvanščino, poljšino, ukrajinščino in slovenščino. Kot prevajalka prevaja prozo predvsem iz angleščine in poljščine ter poezijo iz češčine, ruščine in slovaščine. Tako je do zdaj med drugim prevedla romane Dorote Masłowske, Hanne Krall in Mikołaja Łozińskega ter poezijo Adama Zagajewskega in e. e. cummingsa. Za prevod
        poezije Adama Zagajewskega je leta 2010 prejela nagrado za najboljši prevod s področja poezije literarne revije Latviju Teksti.
        Ingmāra Balode

        Objave avtorja Ingmāra Balode ( poglej vse)

        Žarko Milenić

        Žarko Milenić

        Žarko Milenić se je rodil v Brčkem v BiH leta 1961. Piše poezijo, prozo, dramatiko, esejistiko in prevaja iz angleščine, ruščine, makedonščine, bolgarščine, slovenščine in ukrajinščine. Do zdaj je objavil tri pesniške zbirke, »Vrijeme velikog posta« (Brčko, 1987), »Velika Kola« (Rijeka, 2000) in »Ponavljači« (Rijeka, 2007), dvanajst romanov, štiri zbirke kratkih zgodb ter več knjig esejev in kritik, njegove gledališke in radijske igre pa so bile uprizorjene na Hrvaškem, v BiH in v Sloveniji. Njegovo delo je prevedeno v številne jezike, zanj pa je prejel tudi več nagrad tako doma kot v tujini.

        Višjo ekonomsko fakulteto je končal leta 1987 v Beogradu, kasneje je živel v Osijeku in na Reki. Po končanem študiju je opravljal različna dela, bil je fizični delavec, knjižničar, novinar, ekonomist, založnik in samostojni književnik. Danes živi med Moskvo in Brčkem, kjer je predsednik Književnog kluba Brčko distrikt BiH, urednik založbe kluba ter glavni urednik za književnost in kulturo revije Riječ ter spletne revije za znanstveno fantastiko Orion.
        Žarko Milenić

        Objave avtorja Žarko Milenić ( poglej vse)

        Barbara Pogačnik

        Barbara Pogačnik

        Barbara Pogačnik (1973) je pesnica, prevajalka in literarna kritičarka, diplomirala je iz romanske filologije na Université Catholique de Louvain v Belgiji in magistrirala na univerzi Sorbonne – Paris IV. Je avtorica zbirk »Poplave« (Mladinska knjiga, 2007), »V množici izgubljeni papir« (LUD Literatura, 2008), »Modrina hiše« / »The Blue of the House« (Študentska založba, 2013), »Alica v deželi plaščev« (Mladinska knjiga, 2016), njene izbrane pesmi so izšle tudi v romunščini (»Funia Luni Iunie«, Bukarešta, 2013). Gostovala je na več kot 40 mednarodnih festivalih, manifestacijah in pisateljskih rezidencah v več kot 20 državah, njene pesmi so vključene v različne antologije (v francoščini, angleščini, poljščini, češčini, španščini, hebrejščini, italijanščini, hrvaščini …), prevedene in objavljene v več kot 25 jezikov, nekatere pa so tudi uglasbene. V njenih prevodih so izšla besedila več kot 150 avtorjev, predvsem iz francoščine in v francoščino, prevaja pa tudi iz angleščine, italijanščine, hrvaščine in srbščine. Poučevala je na Oddelku za prevajanje in tolmačenje na ljubljanski univerzi in vodila mednarodni pesniški festival Pesniki prevajajo pesnike / Sinji krog, od leta 2010 pa je tudi članica žirije za Rožančevo nagrado.

        Foto (c) Edi Matić
        Barbara Pogačnik

        Objave avtorja Barbara Pogačnik ( poglej vse)

        Matthew Zapruder

        Matthew Zapruder

        Matthew Zapruder(1967, Washington) je avtor štirih pesniških zbirk. Za svojo drugo knjigo pesmiThe Pijamaist je leta 2006 prejel nagrado Williama Carlosa Williamsa, njegovo zbirko Come On All You Ghosts pa so bralci družabnega omrežja Goodreads izbrali za najboljšo pesniško zbirko leta 2010. Za svoje pesniško ustvarjanje je prejel tudi nagrado Ameriške akademije znanosti in umetnosti. Slovenskim bralcem in ljubiteljem poezije ni neznan, v slovenskem prevodu so izšlenjegove pesmi v knjigi Ameriška lipa: izbrane ni nove pesmi (LUD Šerpa 2008). Zapruder je tudi urednik pri založbi Wave Books. Živi in dela v Oaklandu v Kaliforniji.
        Matthew Zapruder

        Objave avtorja Matthew Zapruder ( poglej vse)

        Ivo Stropnik

        Ivo Stropnik

        Ivo Stropnik (roj. 3. avg. 1966 v Celju, otroštvo in mladost v Ravnah pri Šoštanju; študij slovenistike na FF v Ljubljani; pesnik, mladinski pisatelj, urednik, lektor in podjetnik v kulturi (kreativna, pisateljska, lektorska in založniška asociacija Velenika). Od 1993 živi in ustvarja v Velenju, kjer je bil več let zaposlen pri Kulturnem centru Ivana Napotnika in kasneje Knjižnici Velenje kot urednik publikacij. Poleg avtorskega književnega ustvarjanja je dejaven tudi domoznansko, publicistično, literarnoorganizacijsko, literarnomentorsko ter lektorsko. Je član Društva slovenskih pisateljev.

        Leta 1994 je bil v Velenju pobudnik ustanovitve založbe Pozoj in med 1994 in 2000 urednik knjižnega programa. Uredil in jezikovno redigiral preko sto domoznanskih, leposlovnih idr. publikacij (mdr. več izdaj šaleških lit. in domozn. publikacij Hotenja, Fragmenti, Šaleški razgledi idr.). Leta 2000 je bil pobudnik ustanovitve Ustanove Velenjska knjižna fundacija (UVKF), kjer je od 2001 glavni in odgovorni urednik knjižnih edicij ter pobudnik in večletni organizator književnih prireditev, nagrad idr. akcij, od 2008 združenih v Mednarodni Lirikonfest Velenje (festival liričnih umetnosti/liričnega občutja, »rezervat za poezijo«). L. 2005 je bil pri UVKF soustanovitelj pesniške revije Poetikon (med 2005 in 2006 njen glavni urednik). Od 2007 je pri UVKF ustanovitelj in odgovorni urednik festivalne antologije Rp. Lirikon21 (mednarodne literarne revije za izvirno in prevedeno evropsko poezijo XXI. st.).

        Do zdaj je objavil osemnajst samostojnih knjig leposlovja za odrasle in mladino, od tega dvanajst zbirk poezije za odrasle, leta 2002 je v Velenju ustanovil lutkovno-gledališko skupino Pet prstov preštej (kasneje preimenovana v Dudovo drevo), ki je med 2002–2014 mdr. uprizorila več njegovih besedil/iger za otroke, občasno piše tudi songe (ps. Toni Pivosrk): Hipokrensko vino (poetično-satirični kabaret, 2005); nekaj njegovih besedil je uglasbenih. Za svoje delo je prejel Napotnikovo priznanje (1990), Trubarjevo listino (1994) in mednarodno priznanje novosarajevsko pero (za povezovanje bosanske in slovenske književnosti ter popularizacijo sodobne besedne umetnosti, 2009 v Sarajevu).

        Foto (c) Tihomir Pinter
        Ivo Stropnik

        Objave avtorja Ivo Stropnik ( poglej vse)

        Ana Pepelnik

        Ana Pepelnik

        Ana Pepelnik je pesnica in prevajalka. Njena opažena, prva pesniška zbirka »Ena od varijant kako ravnati s skrivnostjo« (Prišleki, LUD Literatura) je izšla leta 2007, dve leti kasneje, leta 2009, je pri isti založbi izšla druga knjiga, »Utrip oranžnih luči na semaforjih«, zadnja, z letnico 2013, pa ima naslov »Cela večnost«. Leta 2015 je pri založbi LUD Šerpa (zbirka Luda Šerpa) izšla njena četrta pesniška zbirka »Pod vtisom«.
        Prevaja poezijo ameriške mlajše in tudi ne več tako mlade pesniške generacije, Joshuao Beckmana, Matthewa Zapruderja, Matthewa Rohrerja, Noelle Kocot, Jennifer Clement, pa tudi Sylvio Plath, Jamesa Tatea, Jamesa Schuylerja ali Elizabeth Bishop. V ZDA je izšel njen prevod (skupaj z Matthewom Rohrerjem) knjige Toneta Škrjanca »Koža« (Skin). Njene pesmi se prevajajo v različne jezike, sodelovala pa je tudi pri mednarodnem projektu večih pesnic Metropoetica.
        Ana Pepelnik

        Objave avtorja Ana Pepelnik ( poglej vse)

        Jernej Kolenik

        Jernej Kolenik

        Jernej Kolenik se je rodil leta 1971 v Celju, od poznih najstniških let živi in dela v Ljubljani. Divja dvajseta je preživel kot sodelavec založbe FV, glasbeni sodelavec Radia Študent, član »garažne punkrok« skupine The Rhythm Thieves (za kratek čas je igral tudi v Pure H) in nasploh ga je bilo v glasbenih krogih povsod polno. Prehod v trideseta je oddelal kot novinar Studia City, sodelavec Sobotne noči in urednik oddaje Videospotnice na javni televiziji. Nenehno iskanje novih dogodivščin ga je zaneslo v oglaševanje, kjer je deloval kot tekstopisec in kreativni direktor (Studio Marketing, Grey, …). V zadnjem času mu prija vloga trenerja čuječnosti (mindfulness), še vedno brenka po kitari, rad pa je tudi oče mlajši in starejši hčerki. Poezijo je nehal pisati v 7. razredu osnovne šole, ker mu je mama skrivoma brskala po predalih in nato med obiskom njenih prijateljic javno obelodanila rezultat, češ, kako dobre so. Ta travmatična izkušnja ga je zaznamovala za slaba tri desetletja, danes pa spet z veseljem izbruhne kakšno kratko. Z nobeno svojo fotografijo ni zadovoljen, je pa za to priložnost v hčerkinem telefonu našel ustrezen dvojni selfi.
        Jernej Kolenik

        Objave avtorja Jernej Kolenik ( poglej vse)

        Matvei Yankelevich

        Matvei Yankelevich

        se je rodil leta 1973 v Moskvi, pri štirih letih pa se je s starši preselilv ZDA. Izdal je več pesniških zbirk, zadnjo z naslovom »Nekaj besed za dr. Vogta« leta 2015. Cenjen je tudi kot prevajalec iz ruščine (Aleksander Vvedenski, Danil Harms, Oberiu: antologija ruskega absurdizma).Yankelevich je soustanovitelj in eden izmed glavnih urednikov neprofitnega založniškega kolektiva Ugly Duckling Presse. Živi v Brooklynu.
        Matvei Yankelevich

        Objave avtorja Matvei Yankelevich ( poglej vse)

        Marko Skok - Mezopotamsky

        Marko Skok - Mezopotamsky

        Marko Skok – Mezopotamsky (1971) je pesnik, prevajalec bosanskih, hrvaških in srbskih avtorjev ter igralec, garderober in inspicient v Šentjakobskem gledališču Ljubljana. Kot pesnik je prvič stopil v javnost leta 1999, potem pa se umaknil v molk vse do leta 2010. Od takrat redno objavlja v številnih literarnih revijah in zbornikih doma in v tujini. 2011 in 2015 je bil polfinalist Pesniškega turnirja, 2014 pa zmagovalec Mentorjevega feferona.

        Je pobudnik in organizator literarnih večerov Šentjakobsko je poezija.
        Marko Skok - Mezopotamsky

        Delimir Rešicki

        Delimir Rešicki

        se je rodil leta 1960 v Osijeku. Študij kroatistike je zaključil na takratni Pedagoški, danes Filozofski fakulteti v istem mestu. Poezijo, prozo, literarno kritiko ter medijsko publicistiko in eseje je začel v začetku osemdesetih let objavljati v vseh pomembnih hrvaških časopisnih in drugih glasilih. Objavil je okoli dvajset knjig pesmi, proze in esejev. Preveden je bil v številne jezike – v nemškega, angleškega, italijanskega, francoskega, švedskega, madžarskega, poljskega, slovaškega, ruskega, bolgarskega, makedonskega in slovenskega.
        S pesniškimi, proznimi in esejističnimi teksti je zastopan v številnih antologijah in pregledih sodobne hrvaške poezije, proze in esejistike, kot tudi v nekaterih mednarodnih antologijah. Za svoje delo je dobil več hrvaških in mednarodnih nagrad in priznanj.
        Delimir Rešicki

        Objave avtorja Delimir Rešicki ( poglej vse)

        Mária Ferenčuhová

        Mária Ferenčuhová

        Mária Ferenčuhová je slovaška pesnica, prevajalka in filmarka. Dela kot izredna profesorica za teorijo in zgodovino dokumentarnega filma na Akademiji za uprozoritvene umetnosti v Bratislavi. Do zdaj je objavila več knjig, med njimi monografijo “Zadržani čas. Filmski viri, historiografija dokumentarnega filma” (2009) in tri pesniške zbirke, “Skriti podnapisi” (2003), “Principi nedoločnosti” in “Ogrožene vrste” (2012). Njena četrta pesniška zbirka, “Imunost”, ji bo izšla v letu 2016.

        Foto (C) Jaro Ridzoň
        Mária Ferenčuhová

        Objave avtorja Mária Ferenčuhová ( poglej vse)

        Andrej Rozman - Roza

        Andrej Rozman - Roza

        Andrej Rozman Roza, pesnik, dramatik, režiser in igralec, rojen leta 1955 v Ljubljani, kjer še vedno živi. Po srednji šoli je na Filozofski fakulteti študiral slovenistiko, vendar je leta 1978 študij pustil, s prijatelji ustanovil »Pocestno gledališče Predrazpadom« in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani.

        Leta 1981 je ustanovil in do leta 1995 vodil Gledališče Ane Monró. Bil je začetnik improvizacijskih gledaliških tekmovanj v Sloveniji. Piše parodične in komične pesmi, pravljice in gledališke komedije za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije oziroma jih prestavlja v sodobnost ter prevaja.

        Marca 2003 je ustanovil Rozinteater*. Junija 2009 je ustanovil zaničniško versko skupnost.

        Foto (c) Dragan Arrigler
        Andrej Rozman - Roza

        Objave avtorja Andrej Rozman - Roza ( poglej vse)

        Eugenijus Ališanka

        Eugenijus Ališanka

        Litvanski pesnik Eugenijus Ališanka se je rodil leta 1960 v izgnanstvu v kraju Barnaul v Rusiji. Od leta 1962 živi v Vilni v Litvi, kjer je leta 1983 tudi diplomiral na tamkajšnji univerzi. V letih 1990 – 2000 je bil zaposlen kot raziskovalec na Inštitutu za kulturo in umetnost, med leti 1994 – 2002 pa je bil direktor mednarodnega pesniškega festivala »Pesniška pomlad« in direktor mednarodnega programa pri Litvanskem društvu pisateljev. Je član Litvanskega društva pisateljev in litvanskega PEN kluba Od leta 2003 je glavni urednik revije »The Vilnius Review«, ki izhaja v angleščini in ruščini. Do zdaj je objavil šest pesniških zbirk in tri knjige esejev, za svoje delo pa je prejel številne nagrade, med drugim tudi nagrado za prevod pesmi poljskega pesnika Zbigniewa Herberta. Leta 2008 mu je pri Društvu Apokalipsa izšla pesniška zbirka »Iz nenapisanih zgodb«, ki jo je prevedla Bernarda Pavlovec-Žumer.

        Foto (c) Ričardas Šileika
        Eugenijus Ališanka

        Objave avtorja Eugenijus Ališanka ( poglej vse)

        Jadwiga Malina

        Jadwiga Malina

        Jadwiga Malina, roj. 1974, poljska pesnica, je do zdaj izdala naslednje pesniške zbirke: »Iščem tem(i)n(o)a« (1996), »Preden« (2007), »Na strani prisotnosti« (2010), »Z bliskom« (2013), za katero je dobila nagrado »Krakovska knjiga meseca«, in »Tu« (2015), v kateri so izredno lakonične pesmi, pavendar toliko sveta, ne le lastnega, obsegajoče. Z družino živi v majhnem kraju ok. 50 km od Krakova, blizu svoje rojstne vasi. V Krakovu z veseljem sodeluje pri prireditvah Društva poljskih pisateljev, ki so zadnje čase vse pogostejše.

        Foto (c)Leszek Żądło
        Jadwiga Malina

        Objave avtorja Jadwiga Malina ( poglej vse)

        Jan Krmelj

        Jan Krmelj

        Jan Krmelj (1995, Maribor). Njegov prvenec »Relikvije dihanja« (Litera, 2014) je bil nominiran za Jenkovo in Veronikino nagrado (2015) ter za najboljši prvenec na Knjižnem sejmu 2015. Izbor njegove poezije je bil uvrščen v »Antologijo sodobne slovenske poezije«, ki v okviru Vilenice izide l. 2016 v New Delhiju. Objavljal je v revijah »Idiot«, »Literatura«, »Poetikon«, na spletnem portalu »LUD Literatura« ter v češki reviji »Psi vino«. Prevajal je Mallarméja (Stéphane Mallarmé: »Pour un tombeau d'Anatole«, prevod neobjavljen) in Celana (Paul Celan: »Schneepart«, prevod neobjavljen) ter nekaj fragmentov poezije Piera Paola Pasolinija (objavljeno v reviji Idiot XV). – Študent gledališke režije na AGRFT. Leta 2016 ustanovil gledališko skupino »DivinaMimesis«. Režiral avtorski projekt »MARAT« (Mestno gledališče ljubljansko, 2015) in predstavo »Kralj Ojdipus« (AGRFT, 2016). Avtor številnih samostojnih performansov in razstave slik »Relikvije, prostori, konji«. Trenutno z ekipo ustvarjalcev pripravlja projekt »Autobiographical Animal«.

        Foto (c) Nika Erjavec
        Jan Krmelj

        Objave avtorja Jan Krmelj ( poglej vse)

        Katja Gorečan

        Katja Gorečan

        Katja Gorečan, rojena 1989 v Celju. Med študijem na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo je delovala v dramskem krožku pod okriljem Borisa A. Novaka in Vinka Möderndorferja, kjer je spisala enodejanko »Sedem punčkinih vprašanj«. Leta 2012 je izdala pesniško zbirko »Trpljenje mlade Hane« pri Centru za slovensko književnost, ki je bila nominirana za Jenkovo nagrado.Leta 2015 je bila izbrana na festivalu mlade literature Urška za spremljevalno avtorico z dramskim tekstom »Frida«.

        Foto (c) Taja Kramberger
        Katja Gorečan

        Pedro Sena-Lino

        Pedro Sena-Lino

        Portugalski pesnik Pedro Sena-Lino se je rodil v Lizboni leta 1977. Do zdaj je objavil sedem pesniških zbirk in dva romana, eden od njiju govori o koncu njegove domovine. Živel je v Berlinu, trenutno pa živi v Bruslju, kjer poučuje portugalščino.
        Pedro Sena-Lino

        Objave avtorja Pedro Sena-Lino ( poglej vse)

        Patricija Dodič

        Patricija Dodič

        Delovanje: bibliotekarka, slovenistka, francistka, pesnica, moderatorka, vsestranska ustvarjalka, kolažistka, vodja tečajev za kreativno pisanje, vodja jezikovnih tečajev

        Rojena: 13. november 1969, Koper.Otroška leta je preživljala v Obrovu (občina Hrpelje-Kozina). Po končani osnovni in srednji šoli je študirala slovenščino in francoščino (literarno-filološka smer) na Filozofski fakulteti v Trstu, kjer je diplomirala z odliko in pohvalo. Najprej je nekaj let poučevala italijanščino kot izbirni predmet v osnovnih šolah v občinah Ilirski Bistrici, Divači in Hrpelje-Kozina ter desetletje vodila tečaje italijanskega jezika na Univerzi za tretje življenjsko obdobje in na Ljudski univerzi Ilirska Bistrica. Trenutno že desetletje zaposlena kot samostojna bibliotekarka v Kosovelovi knjižnici Sežana, vodja enote Knjižnica Kozina. Ukvarja se z literaturo – kot pesnica, urednica (pred leti urednica za poezijo pri zborniku Literarnega društva Ilirska Bistrica »Stopinje«, trenutno urednica zbornika Študijskega krožka »Zgodbarnica«), je avtorica spremnih besed, urednica pesniških zbirk in publicistka (objave iz področja književnosti in kulture v lokalnih in regijskih časopisih, VEČINI literarnih revij, zbornikih itd. kot npr. »Misli o knjigi«, »Prebiranja« ipd.). Občasno je mentorica tečajev slovenščine za tujceter mentorica različnih študijskih krožkov in tečajev kreativnega pisanja. Občasno je strokovna sodelavka na JSKD za literaturo - za skupino seniorjev, žirantka na različnih natečajih, občasno vodi literarne delavnice. Je aktivna organizatorka in moderatorka kulturnih/literarnih večerov. Doslej je izdala štiri pesniške zbirke: »Pet minut blaznosti« (2008, LD Ilirska Bistrica), »Črno obrobljene oči« (2009, KD Vilenica), »Wada« (2014, erotična poezija, založba Amalietti&Amalietti) in »Ljubimje« (2015, založba ZTT, pesmi je v italijanščino prevedla Jolka Milič v antologiji »BLAblabla«, 2015), 2015 v Antologiji facebook strani Poiesis »Opazovanje v tišini«, uredila Jaka Železnikar in Peter Semolič, in 2015 v zborniku »Ne bojim se svetlobe«, uredil Franci Novak, izdal Zavod za razvijanje ustvarjalnosti in KGD Reciklaža. Pesmi so prevedene v bosanščino (zbornik »Književni dani«, Sarajevo), italijanščino, poljščino in angleščino. Likovno je opremila več pesniških zbirk in slikanico »Dež« Franja Frančiča. Doma je tudi v likovnem svetu. Njene ilustracije bogatijo 20. številko »Stopinj« in tudi nekaj drugih publikacij, so tudi del zbirke »Wada«. Kot ljubiteljska slikarka, predvsem kolažistka, razstavlja samostojno, skupinsko in skupaj z življenjskim sopotnikom Tomažem Mahkovicem. Kot soadministratorka sodeluje na portalu Primorci.si in Dobreknjige.si.

        Foto (c) Ivan Dobnik
        Patricija Dodič

        Objave avtorja Patricija Dodič ( poglej vse)

        Robert Vrbnjak

        Robert Vrbnjak

        Robert Vrbnjak (Reka, 1963) je pisatelj in pesnik iz Matulja poleg Opatije. Objavil je nekoliko zbirk kratkih zgodb in pesniško zbirko. Pogosto objavlja v različnih spletnih revijah. Je tip človeka, ki ne mara izstopanja v javnosti in medijske pozornosti. Pravijo, da piše nekoliko bizarno prozo. On ne misli tako. Živi na relaciji Reka – Bangkok. Do zdaj je objavil: »Triplex letačica« (zbirka kratkih zgodb, 1996), »Ženi koju je spomenula ona« (zbirka kratkih zgodb, 1999), »Dobitnik« (roman, ki ga je objavil pod psevdonimom Tamoya Sanshal), »Zbog munjolova, zaborava i kemijskog sastava ljubavi (roman, 2010), »Pjesme kartonskog lutka« (pesniška zbirka, 2012), »Abeceda nestajanja« (zbirka kratkih zgodb, 2014).

        Foto (c) Marjana Vrbnjak
        Robert Vrbnjak

        Objave avtorja Robert Vrbnjak ( poglej vse)

        Franci Novak

        Franci Novak

        Franci Novak je rojen leta 1969, živi in dela na Vidmu v Dobrepolju. Poklicno se ukvarja z grafičnim oblikovanjem, predvsem s prelomom knjig in časopisov, v zadnjem času tudi z elektronskimi publikacijami. Že dalj časa objavlja poezijo, kratke zgodbe in krajša lirično-prozna besedila v zbornikih in literarnih revijah. Leta 2011 je izšel njegov prvenec, pesniška zbirka »Otroštvo neba« (Mladinska knjiga), ki je bila nominirana za Veronikino nagrado; nekaj let kasneje, leta 2014, pa zbirka kratkih zgodb »Podnebne spremembe« (LUD Literatura).

        Na mariborskih pesniških turnirjih je prejel dve prvi nagradi, leta 2010 za pesem »Januarski dnevi«, leta 2012 pa na Evropskem pesniškem turnirju za pesem »Ljudje kot rastline«. Intenzivno se ukvarja tudi s fotografijo.
        Franci Novak

        Objave avtorja Franci Novak ( poglej vse)

        Alja Adam

        Alja Adam

        Alja Adam je na Filozofski fakulteti diplomirala iz primerjalne književnosti in sociologije kulture. Leta 2007 je na isti fakulteti doktorirala s področja študij spolov in feministične literarne teorije. Je avtorica treh pesniških zbirk (»Zaobljenost«, 2003, »Zakaj bi omenjala Ahila«, 2008, »Dolgo smo čakali na dež«, 2015). Njene pesmi so prevedene v trinajst tujih jezikov in objavljene v domačih in tujih publikacijah ter antologijah. Kot mlada pesnica je prejela nekaj nagrad oz. nominacij v okviru mednarodnih izborov. Pesniška zbirka »Zakaj bi omenjala Ahila« je leta 2011 izšla v prevodu pri španski založbi E.d.a. libros in leta 2009 v Italiji, v letu 2014 na Hrvaškem. Poleg poezije piše tudi znanstvene članke, eseje in pravljice za otroke (občasno razveseljuje otroke s svojimi pravljičarskimi delavnicami). Je samozaposlena v kulturi kot pesnica, predava na Univerzi v Novi Gorici (na Fakulteti za humanistiko) in vodi delavnice kreativnega pisanja s pesnico Majo Vidmar. Poleg tega poučuje jogo.

        Foto (c) Slađana Mitrović
        Alja Adam

        Objave avtorja Alja Adam ( poglej vse)

        Kristina Kočan

        Kristina Kočan

        Kristina Kočan, pesnica in prevajalka. Trenutno je tik pred zagovorom doktorske naloge iz sodobne ameriške poezije. Je avtorica dveh pesniških zbirk. Leta 2008 je pri založbi Litera objavila pesniško zbirko »Šara«, ki je bila na takratnem knjižnem sejmu nominirana za najboljši prvenec leta. Leta 2014 je izšla njena druga pesniška zbirka »Kolesa in murve« pri Zavodu Itadakimasu. Poezijo, prevode in članke objavlja v osrednjih slovenskih literarnih revijah. Redno predava s področja književnosti in prevodoslovja na konferencah doma in na tujem. Trenutno biva v Mariboru.

        Foto (c) Marjan Laznik
        Kristina Kočan

        Objave avtorja Kristina Kočan ( poglej vse)

        Gregor Podlogar

        Gregor Podlogar

        (1974) je izdal 4½ knjige: Naselitve (1997), Vrtoglavica zanosa(2002), Oda na manhatanski aveniji (2003, soavtorstvo s Čučnikom in Karižem), Milijon sekund bliže (2006) in Vesela nova ušesa (2010). Prepletal je poezijo in glasbo, pozneje tudi poezijo, glasbo in video.
        Prevajal je poezijo ameriških pesniških kolegov (npr. Christiana Hawkeyja, Paula Killebrewja, Lauro Solomon, Anselma Berrigana idr.) ter sodeloval pri različnih mednarodnih pesniških projektih. Več let je sodeloval z Radiem Slovenija (program ARS), kjer je bil več let zaposlen kot urednik. Kljub temu, da je bilo njegovo življenje tako ali drugače povezano z Ljubljano, trenutno živi in dela na Dunaju.

        Foto Tihomir Pinter
        Gregor Podlogar

        Objave avtorja Gregor Podlogar ( poglej vse)

        Józef Baran

        Józef Baran

        Józef Baran, poljski pesnik, rojen 1947, po rudarski tehnični šoli in polonistiki v Krakovu tu tudi novinar in urednik, prejemnik številnih nagrad za pesniške zbirke. Do zdaj jih je izdal 12 (pa še 12 izborov svojih pesmi, ki so zelo pogosto tudi uglasbene), izšlo pa je tudi več knjig njegovih dnevnikov, spominov in pogovorov (tu naj omenimo še knjigo dolgoletne korespondence med njim in Mrožkom). Udeleženec Vilenice 1993, njegove pesmi (poleg štirih knjig po nemško, špansko in angleško) so prevedene še v vse slovanske jezike, švedščino, madžarščino, hebrejščino in arabščino.

        Foto (c) Jakub Ciećkiewicz
        Józef Baran

        Objave avtorja Józef Baran ( poglej vse)

        Tamara Matevc

        Tamara Matevc

        Tamara Matevc se je rodila leta 1972 v Ljubljani, otroštvo je preživela v Tolminu, poletne počitnice pa pri stari mami v Prekmurju. Najlepše spomine ima na učiteljico slovenščine Heleno Čujec Stres, na tabornike in na poletne gledališke šole ter seveda na GILŠ.

        Diplomirala je iz primerjalne književnosti in filozofije. Nekaj let je bila zaposlena v Centralni medicinski knjižnici, zatem na Inštitutu Jožef Štefan, od leta 2008 pa je samostojna kulturna ustvarjalka: piše drame, kratke zgodbe in pesmi. Ob Samu M. Strelcu in Gregorju Matevcu je ustanoviteljica, avtorica in vodja slovenskega gledališkega portala SiGledal.

        Objavlja v Sodobnosti, Lud Literaturi, v Mentorju, njena drama »Aus Anstand – La Siesta« pa je bila leta 2013 na Tednu slovenske drame nominirana za nagrado Slavka Gruma.

        Foto (c) Smiljana Golja
        Tamara Matevc

        Objave avtorja Tamara Matevc ( poglej vse)

        Luisa Gastaldo

        Luisa Gastaldo

        Luisa Gastaldo (Tarcento, 1958) poučuje okoljevarstvo po furlanskih šolah in v Buji v svojem “Orto del tasso barbasso” (Lučnikovem vrtu), kjer vsako leto organizira srečanja »Orto-grafie. Poetiche tra le aromatiche«.
        Izdala je pesniške zbirke »La culla sospesa« (KappaVu, 2011) in »Della tua voce« (KappaVu, 2013).

        Z Valerio Bertesina je pripravila potujočo razstavo in kataloško antologijo »Luciano Morandini: lo sguardo e la ragione. Mostra internazionale di libri d'artista« (Ellerani, 2012). Prozo in poezijo je objavila tudi v več avtorskih izdajah, antologijah, revijah in na spletu. Nekatere njene pesmi je za revijo »Poetikon« (2015) v slovenščino prevedel Marko Kravos.

        Sodeluje v literarni skupini Anna Achmatova in je članica tržaškega centra PEN.
        Luisa Gastaldo

        Objave avtorja Luisa Gastaldo ( poglej vse)

        Brane Senegačnik

        Brane Senegačnik

        Brane Senegačnik se rodil 6.10.1966 v Ljubljani. Doktoriral je iz klasične filologije na filozofski fakulteti, kjer je tudi zaposlen. Glavno področje njegovega znanstvenega raziskovanja je grška tragedija. Ukvarja se tudi z recepcijo antične poezije v sodobnem času in ontologijo poezije. Doslej je izdal šest pesniških zbirk (Srčni grb, Na temnem pragu upa, Ptica iz črnih zvezd, Dvojni čas, Arie antiche, Tišine) in objavil tri knjige esejev o duhovnih problemih sodobne slovenske kulture (V iskanju izgubljene mere, Ljubljana 1999) in o poglavitnih literarnoteoretičnih in poetoloških vprašanjih (Paralipomena poetica, Ljubljana 2004, Smrt lirike?, Ljubljana 2015). Njegova besedila so uglasbili nekateri najvidnejši predstavniki različnih generacij slovenskih skladateljev (Lojze Lebič, Igor Štuhec, Damijan Močnik). Izdal je tudi več knjig prevodov iz grške, rimske in renesančne književnosti, opremljenih s komentarji in spremnimi študijami (Ajshil, Sofokles, Evripides, Epiktet, Pindar, Giovanni Pico della Mirandola ). Za prevod Senekovega Ojdipa je leta 2012 prejel Sovretovo nagrado. Dejaven je tudi kot publicist. Bil je zadnji glavni urednik Nove revije.

        Foto (c) MURR
        Brane Senegačnik

        Objave avtorja Brane Senegačnik ( poglej vse)

        Aljaž Koprivnikar

        Aljaž Koprivnikar

        Aljaž Koprivnikar, doktorski študent slovanskih literatur Karlove univerze v Pragi, pesnik in literarni kritik, je bil rojen neke pozne aprilske noči v Ljubljani. Znotraj literarnega raziskovanja se najraje posveča umetnostno literarnim tokovom v začetku 20. stoletja, posebno območju modernizma in avantgarde. V prostem času s črnilom rad zapolnjuje prazna, bela mesta znotraj majhnih knjižic, ki jih kupuje na točno določenem, vedno enakem mestu. Rad ima dvojino in rad prakticira Rilkejevo samoto. Obožuje zvok pisalnega stroja in zaljubljen je v vonj sveže izdane knjige. Trenutno ves čas razpet med Ljubljano in Prago, katerima vsake toliko časa pridruži tretje mesto, Berlin. V svojem ustvarjanju znotraj poezije je doslej objavljal na različnih internetnih portalih in v slovenskih ter tujih literarnih revijah. Nekatere izmed njegovih pesmi so bile prevedene v angleški, češki, grški, hrvaški in srbski jezik.

        Foto (c) Rok Kutin
        Aljaž Koprivnikar

        Objave avtorja Aljaž Koprivnikar ( poglej vse)

        Marko Pogačar

        Marko Pogačar

        Marko Pogačar je rojen leta 1984 v Splitu. Objavil je štiri zbirke pesmi, tri knjige esejev in eno knjigo kratkih zgodb. Ob stoletnici prve izdaje je priredil antologijo »Hrvatska mlada lirika 2014«. Je urednik pri literarni reviji Quorum in dvotedniku za kulturna in družbena dogajanja Zarez. Dobil je več domačih in mednarodnih nagrad za poezijo, prozo in esejistiko, njegovi teksti pa so prevedeni v trideset jezikov. V Sloveniji je izšla njegova knjiga »Predmeti« (2014).
        Marko Pogačar

        Objave avtorja Marko Pogačar ( poglej vse)

        Marina Moretti

        Marina Moretti

        Marina Moretti živi v Trstu, kjer poučuje na gimnaziji. Kot pesnica je objavila: Creature d’un giorno, Ibiskos 2002; La vita al margine, Ibiskos 2006 (nagrada Umberto Saba, Scritture di Frontiera), s predgovorom P. Matvejevića; Ri-Oriente, Hammerle 2008; Portolano del tempo/ Pristani časov, Hammerle 2009; Atlantidi, Ellerani 2010. Urejuje zbirko “poesia sin pureza” za Ellerani│Editore. Z Geraldom Parksom e Aleksijem Pregarcem je uredila antologijo Trieste- european poetry, Hammerle 2004; posmrtno izdajo pesmi Paolo Universo Dalla parte del fuoco, Hammerle 2005; z Elviro Dolores Maison de Prenz italijansko-argentinsko pesniško antologijo Io è un altro/Yo es otro, L’Harmattan Italia 2006; Elderly poetry - aetas poetica, Kappa Vu 2007 (antologija besedil varovancev v zavodih za starejše); knjižico Poeti per la pace - Io è un Altro, ediz. Nota, Videm 2007. Antologijo njenih besedil v španskem prevodu je uredila Elvira Maison de Prenz: Lugares Recobrados, Talida Dorada, Buenos Aires 2012. Njena besedila najdemo v antologijah, domačih in tujih revijah, v slovenščini (Primorska srečanja, SRP), nemščini, angleščini, španščini, srbohrvaščini in albanščini. O njej je pisalo več literarnih kritikov. Z besedili nastopa tudi v katalogih k razstavam Postaja Topolove/Stazione di Topolò XV (2008) in Nel segno di Carmelo Zotti, arte e poesia (Ellerani 2009) “Anima Vagans” (Ellerani 2010). Je sourednica revije Paesaggi di Resistenza in je bila sodelavka revije Trieste arte e cultura (Hammerle), s pesnikom A. Pregarcem pa sourednica besedil za cd Equinozi/ Enakonočja (Nota Book, Videm), z glasbo Alfreda Lacosegliaz. Gledališke verzije njenih pesmi je uprizoril Laboratorio 10002, Ortoteatro, Pordenone. Urejuje Dialoghi dei Poeti dell’Euroregione pri Italijanski skupnosti in italijanskih inštitutih območja Alpe Adria. Je med ustanoviteljicami pesniškega festivala FlussiDiVersi (Caorle, Benetke).
        Marina Moretti

        Objave avtorja Marina Moretti ( poglej vse)

        Eileen Myles

        Eileen Myles

        Eileen Myles (1949) se je rodila v Bostonu. Leta 1974 se je preselila v New York in se pridružila pesniškemu krogu St. Mark's Poetry Project. Kot pesnica, pisateljica, publicistka in profesorica poezije živi v New Yorku. Izdala je 19 avtorskih del, urejala več pesniški revij ter postavila nekaj lastnih dram in performansov. Uspešni roman »Inferno (roman pesnice)« je izšel leta 2010, lani tudi v slovenskem prevodu pri Škucu. Je dobitnica več nagrad in štipendij, med drugim je za umetnostne potopise »The Importance of Being Iceland« dobila štipendijo Warhol/Creative Capital. Leta 2010 je prejela Shelley Prize, ki jo podeljuje Poetry Society of America. Leta 2016 nastopi na 23. festivalu Živa književnost v Ljubljani.

        Foto (c) Shae Detar
        Eileen Myles

        Objave avtorja Eileen Myles ( poglej vse)

        Patryk Czarkowski

        Patryk Czarkowski

        Patryk Czarkowski, roj. 1982 na vzhodu Poljske (Biała Podlaska), pesnik. Leta 2012 je bila izbrana za natis njegova prva zbirka pri »lovcih na prvence« v Wroclawu, ki pa je izšla šele leta 2015 v Krakovu (z naslovom »Preciznost rastlin«), potem, ko je dobil nagrado Ane Świrszczyńske. Od leta 2001 živi v Krakovu, kjer je študiral polonistiko. Za diplomo si je izbral poezijo poznega Różewicza, ker seposebej posveča poezji XX. stoletja, razen tega pa še teoriji in filozofiji jezika. Za največjega filozofa ima Ludwiga Wittgensteina. Trenutno dela v knjigarni.

        Foto (c) Milda Šležaitė
        Patryk Czarkowski

        Objave avtorja Patryk Czarkowski ( poglej vse)

        Francesco Tomada

        Francesco Tomada

        Francesco Tomada (1966) živi v italijanski Gorici, kjer v srednjih šolah poučuje biologijo in kemijo. Od srede devetdesetih let se udeležuje nacionalnih in mednarodnih branj in srečanj ter sodeluje pri radijskih in televizijskih oddajah v Italiji in tujini. Njegova besedila so bila objavljena v številnih revijah, antologijah, brošurah in internetnih straneh v Italiji, Sloveniji, Kanadi, Franciji, na Slovaškem, v Litvi, Avstriji, Mehiki, Španiji, Švici, Belgiji, Hrvaški, Bolgariji in Grčiji.

        Njegova prva pesniška zbirka »L’infanzia vista da qui« (Sottomondo), je izšla decembra 2005 in prejela nagrado Beppe Manfredi za najboljši prvenec. Druga, »A ogni cosa il suo nome« (Le Voci della Luna, 2008) in tretja zbirka, »Portarsi avanti con gli addii« (Raffaelli, 2014) sta dobili priznanja na več italijanskih natečajih.

        Pred kratkim je uredil antologijo literarne produkcije na Goriškem od 1861 do danes; sodeluje pri več kulturnih pobudah ter je član spletnega uredništva Perigeion in revije Smerilliana.

        Foto (c) Massimo Mucci
        Francesco Tomada

        Objave avtorja Francesco Tomada ( poglej vse)

        Larisa Javernik

        Larisa Javernik

        Larisa Javernik (1990) je magistrica primerjalne književnosti. Piše literarne kritike in prispevke o literaturi za razne slovenske literarne publikacije ter spletne portale. Občasno deluje tudi kot dramaturginja in dramatičarka. Leta 2014 so v Gledališču Glej uprizorili njeno dramo »Apokaliptična mesečina«, leta 2015 pa v BiTeatru še njeno dramo »24 ur«. Marca 2016 se je uvrstila med polfinaliste Pesniškega turnirja Založbe Pivec.

        Foto (c) Katja Gorečan
        Larisa Javernik

        Objave avtorja Larisa Javernik ( poglej vse)

        Enesa Mahmić

        Enesa Mahmić

        Enesa Mahmić (1989) piše poezijo in potopise. Leta 2015 je osvojila drugo nagrado Festival poezije mladih Vrbas, leta 2016 pa nagrado Aladin Lukač za najboljšo objavljeno knjigo mladih avtorjev v regiji in zlato priznanje Sosed tvojega brega. Njena poezija je prevedena v slovenski, italijanski in španski jezik. Vključena je tudi v antologije »Grito de mujeres« (Dominkanska republika), »Rokopisi 36«, »Izvornik 6«(Srbija)", »Liter jezika«, »Paralele« (Slovenija), »Perom za mir« (Hrvaška), »Festival Internazionale - Le Voci della poesia« (Italija). Sodelovala je na literarnih in umetniških festivalih: WR & G – politika, identiteta, drama (Malta 2013), BeFem – feministična poezija (Srbija 2013), We all made story – kreativno pisanje in retorične spretnosti (Latvija 2014 ), More na dlanu (Hrvaška 2014), Šumski pjesnici (Hrvaška 2015). Objavila je knjigi:»Faustova hči« (2015) in »Mape Alme Karlin« (2016). Živi in študira v Kopru.
        Enesa Mahmić

        Objave avtorja Enesa Mahmić ( poglej vse)

        Vesna Liponik

        Vesna Liponik

        Vesna Liponik, rojena tam, takrat. Študira to in to. Živi tukaj in tam. Zadeve objavila tam in tukaj, bila tam. Počne tudi to in to. Še posebej to.

        Foto (c) Betina Habjanič
        Vesna Liponik

        Objave avtorja Vesna Liponik ( poglej vse)

        Sandro Pecchiari

        Sandro Pecchiari

        Sandro Pecchiari (12. april 1951) je italijanski pesnik iz Trsta. Objavil je tri pesniške zbirke: »Verdi Anni« (Collana Scilla 19, March 2012), »Le Svelte Radici« (Collana Scilla 33, Decembre 2013) in dvojezično italijansko angleško »L'Imperfezione del Diluvio - An Unrehearsed Flood« (Collana Scilla 44, October 2015). Več njegovih pesmi je bilo prevedenih in objavljenih v mnogih antologijah. Je prevajalec iz angleščine, član žirije Literarnega in pesniškega festival v Devinu in sodelavec literarne revije Traduzionetradizione (Point Press, Milano, Italija).

        Foto (c) Sameh Hilu
        Sandro Pecchiari

        Objave avtorja Sandro Pecchiari ( poglej vse)

        Petra Bauman

        Petra Bauman

        Petra Bauman je univ. diplomirana novinarka. Trenutno sodeluje s pisanimi mediji in deluje kot predstavnica za stike z javnostmi v GT22 v Mariboru. Ukvarja se tudi z gledališčem. Izobraževala se je v gledališki šoli SNG Maribor in na gledaliških, filmskih in pripovedovalskih delavnicah ter bila vrsto let del igralske ekipe KUD Studio Gledališče pod vodstvom igralca Petra Boštjančiča. Pet let je kot igralka sodelovala z Lutkovnim gledališčem Maribor. Samostojno je pripravila literarno-gledališko predstavo »Dva Žaka in jaz«, v ustvarjalni navezi pa ugledališčeno ljubezensko poezijo slovenskih pesnikov in pesnic »Umetnik in ženska/Umetnica in moški«. Ustvarja gledališke predstave, piše poezijo in prozo.

        Leta 2008 je pri mariborski Založbi Pivec izdala pesniški prvenec »Januar«. Nekaj pesmi je prevedenih tudi v nemščino in srbohrvaščino (objavljenih v avstrijski reviji za literaturo Lichtungen in bosanski Novosarajevski susreti ter v spletni revijo Locutio). Leta 2013 se je s pesmijo »Pleme« (takrat še »Brez naslova«) uvrstila v finalni izbor literarnega natečaja Vitez poezije Založbe Pivec, leta 2016 pa je pesem »Tri zlata jabolka« bila uvrščena v polfinale iste prireditve. Pripravlja drugo pesniško zbirko.

        Fotograf: Branimir Ritonja
        Petra Bauman

        Objave avtorja Petra Bauman ( poglej vse)

        Aluševski Hrastelj

        Aluševski Hrastelj

        Aluševski Hrastelj je plašna zver. Večinoma se giblje po slabo osvetljenih ulicah in gostih gozdovih med Vardarjem in Triglavom. Množicam se izogiba. Govorice o njeni ekstrovertiranosti so površna laž. Prebedi večji del noči. Ponoči spregovori v metajeziku. Vidi pod kožo in bere med vrsticami. Včasih zaspi v Skopju in se zbudi v Krškem. Preden umre, si želi najti mir.
        Aluševski Hrastelj

        Objave avtorja Aluševski Hrastelj ( poglej vse)

        Urška Lukovnjak

        Urška Lukovnjak

        Urška Lukovnjak je bila rojena leta 1993 v Mariboru, kjer je obiskovala osnovno šolo in Konservatorij za glasbo in balet. Trenutno študira glasbeno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru. S fotografijo se je začela ukvarjati v drugem letniku srednje šole: njene prve fotografije so bile portreti glasbenikov, pozneje se je začela ukvarjati s koncertno fotografijo.

        Objavlja v časopisih Delo, Dnevnik, Večer in Finance ter v revijah Emzin, Ona in 7dni. S tremi fotografijami je sodelovala pri oblikovanju zgoščenk kvarteta Mascara, ameriške flavtistke Nicole Molumby (Awakening – 21st Century Slovenian Flute Music) in študentov graške univerze (Schlagwerk PLUS).

        Imela je štiri samostojne razstave – na Srednji ekonomski šoli Maribor, v mladinskem kulturnem centru Rdeča ostriga v Škofji Loki, v klubu Kolnkišta na Ptuju in najodmevnejšo – v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sodelovala pa je tudi na skupinski razstavi v Celovcu v okviru Alpen Adria Jazz Festivala.
        Urška Lukovnjak

        Objave avtorja Urška Lukovnjak ( poglej vse)

        Maria Pawlikowska Jasnorzewska

        Maria Pawlikowska Jasnorzewska

        Maria Pawlikowska Jasnorzewska se je rodila leta 1893 v Krakovu v znani umetniški družini Kossak: oče in dedek sta bila slavna slikarja, sestra, Magdalena Samozwaniec, in sestrična, Zofia Kossak (Szczucka) Szatkowska, pa pisateljici, obe po študiju na likovni akademiji, prav tako kot predstavljena pesnica. Njena tenkočutna lirika je bila med obema vojnama široko priznana, pa tudi danes, ko velja za kanonsko klasiko, nas priteguje oblikovna preciznost teh pesmi, večkrat skorajda aforistična, ob pogosti pesničini globoko doživljeni svetovljanski kulturi. Do leta 1945, ko je umrla v vojnem izgnanstvu (od leta 1940 je živela v Angliji), je objavila nekaj manj kot 20 zbirk (med najbolj znane naslove spadajo: Nebeški mandlji (1922), Poljubi (1926), Pahljača (1927), Gozdna tišina (1928), Pariz (1928), Surova svila (1932) in Kristalizacije (1937).
        Maria Pawlikowska Jasnorzewska

        Objave avtorja Maria Pawlikowska Jasnorzewska ( poglej vse)

        Justyna Radczyńska

        Justyna Radczyńska

        Justyna Radczyńska, leta 1965 rojena pesnica in urednica, je zelo zaslužna tudi za širjenje pesništva med (mladimi) Poljaki: ustanovila in urejala je pesniški forum na internetu (www.nieszuflada.pl), pripravljala je srečanja s pesniki, ki tu diskutirajo in objavljajo pesmi, organizirala pa je tudi stalno tribuno literarne kritike (www.literatorium.pl). V reviji Literatura v svetu je objavljala prevode iz hebrejščine. Z dvema varšavskima pesnicama je pripravila »Antologijo poezije žensk« (1989–2009) »Solistke« (2009). Objavila je pesniške zbirke »Zamenjava Jole Groš«, ki je izšla leta 2005, pozneje je objavila še zbirki »Celó« (2007) in »Komet se vrača« (2009).
        Justyna Radczyńska

        Objave avtorja Justyna Radczyńska ( poglej vse)

        Marin Kolić

        Marin Kolić

        Marin Kolić se je rodil v Ogolinu na Hrvaškem leta 1988. Objavil pesniški zbirki »1008« (Venerus, Reka, 2012) in »Isušeni Mississippi« (ParNas, Reka, 2013). S svojimi pesmimi je zastopan v več zbornikih in antologijah.
        Marin Kolić

        Objave avtorja Marin Kolić ( poglej vse)

        Marko Gregur

        Marko Gregur

        Marko Gregur (Koprivnica, 1982) piše poezijo in prozo, ki ju objavlja v številnih domačih in tujih revijah (ZDA, Avstrija, Črna Gora, Srbija, Rusija, Bolgarija, Španija, Slovenija, Kanada …). Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi »Prozak« za najboljši prozni rokopis avtorjev do 35 leta v Republiki Hrvaški. Objavil je pesniško zbirko »Lirska grafomanija« (Naklada Ceres, 2011) in zbirki kratkih zgodb »Peglica u prosincu« (DHK, 2012) in »Divan dan za Drinkopoly« (Algoritam, 2013). Trenutno pripravlja roman »Vidjela sam Omara Sharifa«, ki si za temo jemlje žrtve posilstev v vojni. S svojim delom je uvrščen v antologijo mladih hrvaških pisateljel »Bez vrata, bez kucanja« (Sandorf, 2012).

        Foto (c) Robert Gojević
        Marko Gregur

        Objave avtorja Marko Gregur ( poglej vse)

        Bal Bahadur Thapa

        Bal Bahadur Thapa

        Bal Bahadur Thapa je predavatelj na Osrednji katedri za angleščino na Univerzi Tribhuvan. Rad piše zgodbe, pesmi in igre. Prav tako je navdušen nad gledališčem in filmom. Marca leta 2011 je režiral igro »Fences« Augusta Wilsona. Je tajnik društva nepalskih pisateljev, pišočih v angleščini (NWEN) in sourednik revije »Of Nepalese Clay«. Njegovi članki so bili objavljeni v različnih časopisih revijah in zbornikih, kot so »Literary Studies«, »Cross-Currents«, »Devkota Studies«, »Bodhi« in »Ibsen: Beyond Time and Space«. Prevedel je več gledaliških iger, njegove zgodbe pa so bile objavljene v številnih literarnih revijah, med njimi v »Of Nepalese Clay«. Je soavtor antologije pesmi »Six Strings« (2011).
        Bal Bahadur Thapa

        Sara Fabjan

        Sara Fabjan

        Sara Fabjan (1992) prebiva v Grosuplju. Končala je dodiplomski študij psihologije na Univerzi v Ljubljani in trenutno obiskuje magistrski študij kognitivne znanosti. Večinoma piše poezijo in jo sporadično tudi objavlja v literarnih revijah ter na spletnih straneh literarnih revij. Sodelovala je pri projektu "Rokerji pojejo pesnike", kjer je njeno pesem "Janez Novak" uglasbila skupina Toxine. Od leta 2014 je del uredništva literarne revije "Novi zvon", ki jo je avgusta 2016 tudi uradno prevzela kot glavna in odgovorna urednica.
        Sara Fabjan

        Objave avtorja Sara Fabjan ( poglej vse)

        Barbara Gale

        Barbara Gale

        Barbara Gale se je rodila leta 1982 v Ljubljani. Svoje pesmi je objavljala v reviji Mentor, Liter jezika, Novi zvon, Locutio, v zborniku Noč rokopisnega dialoga, Trubarjeva hiša literature, Pesem.si, Ventilator besed, leta 2015 prišla v ožji izbor za natečaj Mentorjev feferon, ter se udeležila literarne šole v Veliki Polani, osvojila nagrado na literarnem natečaju Ko potrtost ustavi svet ... Ukvarja se tudi z ilustracijami za otroke ter abstraktnim slikarstvom.
        Barbara Gale

        Objave avtorja Barbara Gale ( poglej vse)

        Majda Kočar

        Majda Kočar

        Majda Kočar, rojena v Ljubljani, kjer tudi živi. Najbolj jo osrečujejo odnosi. Je mama, prijateljica,hčerka,sestra, učiteljica. Od hobijev, slikarstva, glasbe in pesnjenja ji je prav poezija najljubša, je njen odnos s samo seboj, ki poglablja vse druge odnose.
        Majda Kočar

        Objave avtorja Majda Kočar ( poglej vse)

        Jana Kolarič

        Jana Kolarič

        Jana Kolarič (rojena 1954 v Mariboru) je pesnica, pisateljica in prevajalka. Kot režiserka po poklicu je napisala veliko dramskih tekstov tako za gledališče kot za radio. Bila je urednica dramske zbirke za šolske odre Primadona, h kateri je poleg »režijskih knjig« prispevala tudi naslove: Erazem in potepuh, Ostržek in roparja, Ostržkove morske pustolovščine, Martin Krpan. Njene igre so uprizorili številni amaterski odri v Sloveniji in zamejstvu, Salon Expon pa tudi Drama SNG Ljubljana. Knjižne objave: romani Izpred kongresa (2006), Draga Alina, draga Brina (2008), Zima z ognjenim šalom (2012) – oba v soavtorstvu, in zbirka kratkih zgodb Lutke iz Ljubimora (2009). Poezija za otroke: Ugibanke male, oblečene v šale, Dobro jutro, lutke, Brodolom v otroški sobi, Koga se strah boji (v soavtorstvu), Muc Pep reši hišo, Transverzala skozi leto. Zelo brane so njene prevedene knjige Kuštravi Slave z mlekarske pristave, Medo je bolan in Vesoljci v gatah. Leta 2008 je bila njena kratka zgodba Barva marsovskih hlač izbrana za predstavnico Slovenije v svetovni antologiji IBBY-ja. Zmagala je na natečaju za ljubezensko pesem Rojanski Krpan iz Trsta 2009 in na Pesniškem vrtiljaku Maribor 2009, dveh radijskih natečajih (za radijsko igro in za pravljico Lahko noč, otroci), na Mentorjevem feferonu za protestno pesem (2012) – Balado o strugarju je uglasbil Matej Krajnc. Leta 2013 je s kratko zgodbo Teta Medeja zmagala na prvem Literary Death Match v Ljubljani. Redno sodeluje na Proznih mnogobojih. V zadnjih letih se najbolj posveča prav protestni poeziji, objavlja jo na portalu pesem.si in na svojem FB-profilu ter z njo nastopa v živo – seveda na protestih.
        Jana Kolarič

        Objave avtorja Jana Kolarič ( poglej vse)

        Ivanka Kostantino

        Ivanka Kostantino

        Ivanka Kostantino se je rodila leta 1952 v Ozeljanu. Pisati je začela po upokojitvi, ko je bilo naenkrat dovolj časa. Najraje se izraža v japonskih formah. Njeni haikuji so prevedeni v pet jezikov. Piše tudi kratke zgodbe in pesmi. Če ji je razpisana tema všeč, sodeluje na literarnih natečajih. Objavlja v revijah, zbornikih in antologijah doma in v tujini.
        Ivanka Kostantino

        Objave avtorja Ivanka Kostantino ( poglej vse)

        Alenka Kveder

        Alenka Kveder

        Po začetnih verzih, ki so nastali v najstniškem obdobju, je sledila dolga pavza. Po končanem študiju se je pričelo obdobje obiskovanja gora. Sčasoma so se iz enodnevnih obiskov visokogorja porodili trekingi, ki so se povezovali s spoznavanji drugih dežel, kultur, običajev. Po nekaj daljših tovrstnih potepanjih, ki so bila v osnovi namenjena goram in so bila v manjšem delu popotniško obarvana, je gorovje počasi izgubljalo višino in je ostalo le še pohajkovanje in spoznavanje, hm, verjetno predvsem sebe. Pred dobrim desetletjem, ko sem začutila, da mi kot naravoslovki nekaj manjka, sem se odločila za podiplomski študij družboslovja. Tu so me našle besede, ki so se začele sramežljivo povezovati v neke druge nove pomene. Začela sem s haikuji pa tankami, počasi so nastajale tudi daljše pesmi, ki pa še vedno niso dolge. Leta 2012 sem bila finalistka Pesniškega turnirja, tega leta je izšla tudi moja prva pesniška zbirka "Lunini o(d)pilki". V kaj se bo prelilo pisanje, ne vem, vem pa, da me že nekaj let ob pisalni mizi vztrajno čaka postavljeno slikarsko stojalo.
        Alenka Kveder

        Objave avtorja Alenka Kveder ( poglej vse)

        Petra Skušek

        Petra Skušek

        Petra Skušek se je rodila leta 1994 v Ljubljani, kjer tudi živi in ustvarja. Je študentka Medicinske fakultete v Ljubljani. Piše poezijo. Obiskovala je delavnice na temo poezije pri priznanih slovenskih pesnikih –pri Petru Semoliču, Maji Vidmar, Urošu Zupanu, Milanu Jesihu, Barbari Korun, Alji Adam in številnih drugih. Svoje pesmi je večkrat tudi javno predstavljala na Mladih rimah, v Literarni hiši Maribor, v Kavarni Union, Kultu 3000 in drugje.
        Petra Skušek

        Objave avtorja Petra Skušek ( poglej vse)

        Vera Pejovič

        Vera Pejovič

        Rojena v Kopru-Capodistrii v Sloveniji, v Luksemburgu živi od leta 2004. Objavila je pesniško zbirko »Devica in samorog«, skupaj z Danetom Zajcem, Nikom Grafenauerjem in Petrom Semoličem pa dvojezični izbor »Štirje slovenski pesniki/Quatre poètes slovènes«. Njena poezija je bila objavljena v številnih antologijah in literarnih revijah, nazadnje v Ameriki v umetniški antologiji »Estuary: A Confluence of Art and Poetry«, ki je prejela nagrado Saboteur Award 2013 za najboljšo mešano antologijo. Njene pesmi so prevedene v angleščino, italijanščino, nemščino, francoščino, srbščino in hrvaščino, makedonščino in bolgarščino. Je pesnica in prevajalka, predvsem poezije.

        Foto (c) Radovan Čok
        Vera Pejovič

        Objave avtorja Vera Pejovič ( poglej vse)

        Andrijana Kos Lajtman

        Andrijana Kos Lajtman

        Andrijana Kos Lajtman se je rodila leta 1978 v Čakavcu. Diplomirala je iz hrvaščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu, kjer je tudi doktorirala na temo „Autobiografski diskurs u prozi hrvatske dječje književnosti“. Je docentka na Pedagoški fakulteti v Zagrebu, kjer je nosilka različih predmetov s področja starejše in novejše hrvaške književnosti in svetovne književnosti ter književnosti za otroke. Svoj znanstveni interes posveča v največji meri fenomenologiji literarnega postmodernizma, a tudi avtobiografskosti ter književnosti za otroke. Je avtorica znanstvenih študij „Autobiografski diskurs djetinjstva“ (Naklada Ljevak, 2011.) in „Poetika oblika“ (Naklada Ljevak, 2016.) ter dveh pesniških zbirk „Jutarnji laureat“ (Insula, 2008.) in „Lunule“ (Disput i DHK, 2012.), za slednjo je prejela nagrado „Dobriša Cesarić“.Sodelovala je pri peti knjigi zbranih del Ivane Brlić-Mažuranić „Ivana Brlić–Mažuranić — Bibliografija“ (Ogranak Matice hrvatske Slavonski Brod, 2014.). Objavila je tudi trideset znanstvenih del v različnih hrvaških in mednarodnih znanstvenih revijah. Občasno objavlja literarne kritike in recenzije. Njene pesmi so prevedene v makedonščino, bolgarščino in slovenščino in uvrščene v več antologij. Je članica uredništva znanstvenih revij „Libri & liberi“, „Holon“ in „Istraživanja“ in je članica Hrvaškega društva pisateljev, Hrvaškega združenja raziskovalcev književnosti za otroke in Hrvaške matice.
        Andrijana Kos Lajtman

        Objave avtorja Andrijana Kos Lajtman ( poglej vse)

        Pierre Bernet Ferrand

        Pierre Bernet Ferrand

        Pierre Bernet Ferrand (1950) je pesnik, slikar in kulturni promotor. Na Univerzi v Havani je diplomiral iz španskega jezika in književnosti. Je član različnih umetniških inštitucij in organizacij na Kubi in v tujini. Objavil je več pesniških zbirk: Osebna zadeva, Pohodnikove molitve, Navaden smrtnik, Čista resničnost in druge pesmi, Kruh iz mene, Pogled v globino, Ko je vse jasneje. Je tudi avtor knjige esejev Nacionalna identiteta in kubanska poezija. Njegove pesmi so prevedene v arabščino, francoščino, katalonščino, angleščino, italijanščino in hrvaščino. Kot slikar je sodeloval na približno 80 individualnih in kolektivnih razstavah na Kubi, v Italiji, Španiji, Braziliji, Argentini, Kanadi, Franciji, Mehiki in Panami.
        Pierre Bernet Ferrand

        Objave avtorja Pierre Bernet Ferrand ( poglej vse)

        Soleida Ríos

        Soleida Ríos

        Že več kot 30 let pripravlja obsežni Arhiv sanj (Archivo de Sueños), katerega prvi dve knjigi je objavila (Sanjska knjiga, 1999 in Pred poldnevom. Poročilo o sanjah, 2011). Med njenimi (transvrstnimi) knjigami izstopa sedem pesniških zbirk: Polomljena knjiga (1995), Umazano besedilo (1999), Nulta knjiga (1998), Beg, osebna antologija (2004), Sušilnik (2009), Narobe napisano (2009 y 2011), Tukaj naj vlada tišina (2010), Strije (2013). Za svoje delo je prejela Nagrado kritike in Nagrado Nicolasa Guilléna za poezijo. Pod pokroviteljstvom Kubanskega inštituta za knjigo vodi interakativne prostore, kot sta Café Dulce in Café Bar Emiliana.
        Soleida Ríos

        Objave avtorja Soleida Ríos ( poglej vse)

        Sanjin Sorel

        Sanjin Sorel

        Sanjin Sorel se je rodil na Reki leta 1970. Tam je po srednji šoli končal Filozofsko fakulteto in leta 2003 doktoriral na temo “Mediteranizam i tijelo u poeziji Tončija Petrasova Marovića”. Poezijo, prozo, kritike, eseje in znanstvene študije objavlja tako v domačih kot tujih revijah in časopisih. Do zdaj je objavil deset pesniških zbirk, roman in zbirko kratkih zgodb, več del s področja literarne zgodovine in kritike, uredil pa je tudi več kritičnih izdaj različnih hrvaških pesnikov. Živi na Reki, kjer je predavatelj na tamkajšnji Filozofski fakulteti.
        Sanjin Sorel

        Marella Nappi

        Marella Nappi

        Marella Nappi je na Univerzi v Pavii diplomirala iz klasične filologije. Petnajst let je živela v Parizu, kjer je doktorirala iz antropologije, zgodovine in antične grške književnosti na več univerzah (École Normale Supérieure, École des hautes études en sciences sociales, Paris X, Paris III, itn.). Iz francoščine je prevedla več člankov, romanov in esejev (npr. Miti e leggende del mondo egeo G. Dumézija pri založbi Sellerio in romana Anne Hébert Un vestito di luce in I bambini del Sabba). Kot strokovnjakinja za Homerja in grško tragedijo podrobneje preučuje ženske glasove in status žensk v antiki (o tem je objavila približno deset znanstvenih člankov). Izdala je več knjig (Ulysse; Professionnelles de l’amour) in je s prispevki o mitologiji in zgodovini žensk sodelovala pri revijah in enciklopedijah (pred nedavnim za La grande storia. L’Antichità, ki jo je vodil Umberto Eco pri časopisu Corriere della sera, in za Dictionnaire universel des Créatrices, Pariz). Prejela je pomembne nagrade, njene pesmi pa najdemo v novejših antologijah sodobne poezije. Po pesniših zbirkah Vagiti del tempo (Aletti 2015) in Impressioni in controluce (Montedit 2017) je izdala Alchimia del possibile in Vicoli ciechi, ki sta prejeli prvo nagrado na literarnih natečajih. Junija je izšla epistolarna zbirka kratkih zgodb Tourner la page (Les Belles Lettres, Pariz).
        Marella Nappi

        Objave avtorja Marella Nappi ( poglej vse)