vsakič ko se široko odprtih oči skrijem v množici
in pogoltnem kletvico
si odtrgam košček telesa
nimam več prstov
na rokah in nogah
ljudstvo Evenkov
se ni začudilo ko je v gozdu
kjer so lovili majhne kožuharje
padel komet
odprl je okno
jamo
zemlja je požrla ledeno kroglo
in zaprla oko z veko iz prsti
drevesa so se podrla
in se polegla kot razvejane trepalnice
od takrat mislijo da ima zemlja oči
in da jih odpre le zato da bi jih spet zaprla
Prevedel Peter Semolič
(pesem bo objavljena v zbirki Poslednji tasmanski tiger / Posljednji tasmanijski tigar, ki izide oktobra 2017)
Mladen Blažević se je rodil leta 1969 na Reki. Opravljal je različna dela, bil je novinar, arheolog, delal je v trgovini, prodajal zavarovalne police, kmetoval in vrtnaril. Objavil je dva romana, »Tragovi goveda«, 2008, in »Ilirik«, 2015, in je soavtor zbirke distopičnih zgodb »NDH 2033«, 2014. Poezijo in kratke zgodbe objavlja v različnih literarnih revijah in časopisih, pri nekaterih je delal tudi kot urednik. Trenutno pripravlja za izid pesniško zbirko »Poslednji tasmanijski tigar«.
Latest posts by Mladen Blažević (see all)
- U hrvatskoj poeziji iz slovenske kulture - 15. 12. 2017
- Mladen Blažević: Poslednji tasmanski tiger / Posljednji tasmanijski tigar - 1. 10. 2017
- Mladen Blažević: Beločnice - 28. 9. 2017