POEZIJA

Sašo N. Aluševski & Stanka Hrastelj: Sinkope

I. glas slišiš slišiš ki tiho kliče srebrni jelen ranjeni volk mesec temni na robovih nabrušenih trka slišiš trka tolče [preberite več]

1. 7. 2016

Petra Bauman: Oči juga

Lajež psa ob izdihu poletja, ko je topel, mehek, koprenast dan. Dan za nič drugega kot za sprehod, glaž bezgovega soka, morda ping pong. Devet golobov opazuje belo golobico. Mlačno srce bele golobice se ozira po lanskem [preberite več]

29. 6. 2016

Sandro Pecchiari: Panta rhei os potamòs

kameleon ves pisan od poljan in ustja v lagodnem izteku zaliv se danes predaja obarvanim oblakom nad sabo. sokol vzleta, se vzpenja. v nezanesljivo jesensko biserovino vpletam davne bajne like, mite in vsakodnevne vesti, zasežem spotoma sosedov časopis, obstanem, obstrmim, ko vse hiti in teče. in preko lista ugledam kako mi Penelopa nasuva v dlan zvesto ujetost, od katere moj obsedeni um zbesni, njen pa trden kot oljka. razpletava zbrano kar sva napletla, bojazen s [preberite več]

27. 6. 2016

Vesna Liponik: ***

s pozornimi raskavimi zamahi drsi po hrbtu svojega otroka umiva ga ko se želim dotakniti tega istega hrbta ki ga je očistila dolgo skrbno gladila se postavi predme misel je jasna in neposredna ko je izrečena čez nekaj dni bom izvedela skrila ga je v travo nihče ga ni našel nihče ga ni odvlekel in ubil [preberite več]

24. 6. 2016

Enesa Mahmić: Poskus revolucije

Gorelo je mesto Vsak je mislil, da mu pripada več Od tistega, kar ima – Pathos na odru Mati Svoboda Se je v postelji valjala z mladimi levičarji Čeprav je vedela Da se v njih skrivajo uradniki Ki bodo nekega dne V še neodplačanih hišah in avtomobilih Umrli od možganske kapi – Vive la liberté ! Prevedel Danijel Golobič [preberite več]

22. 6. 2016

Anja Grmovšek: Besede so pomembne

zalij fikus v sobi si mi napisal na listek in ga prilepil na hladilnik sploh nisem vedela da ga imava fikus več besed sva si napisala kakor jih izgovorila pa se zato ne znava nič bolje izražati na trenutke si želim da bi v tvojem pogledu lahko prebrala neizrečene besede da bi se vrgla vanje in zaplavala se v njih okopala in zadovoljila fikus je pomemben zato ga zalijem besede so pomembne zato jih ne izrekava na glas [preberite več]

20. 6. 2016

Dani Bedrač: Aprilski nokturno

želel bi živeti čim bolj neopazno, a me sedaj že dobro poznajo otroci in jablane. z belim ognjem v ohlapnih, svobodnih ustih se vedno bolj tiho pomikam skozi to očarljivo negotovost, ki jo nadlegovalci besed že od nekdaj imenujejo življenje: kot tantadruj, ki najlepše brenči v svoji zaskorjeni praznoti med brezbrižnimi, v okostja praživali zazrtimi astronavti, ki so se upokojili že takrat, ko so bili fenomeni še brez zlohotnih imen. le včasih, ko se zvečeri in za [preberite več]

17. 6. 2016

Matthew Rohrer: Fotografije Allena Ginsberga v galeriji Grey, New York

Fotografije mladih ljudi ki se starajo so kot prižgane luči v visoki zgradbi ko je sonce še vedno na nebu. Zelo posebna melanholija se je vrniti na ulice z vseh strani obdane z okni — prekinitev za sms si zadet? — dobro — Ginsbergove fotografije so sijajne – precej boljše so kot ta pesem — kjer popotnik pod obokom posname avtoportret. Pa vendar nekaj je pri fotografiji kar zastruplja srce. Prevedel Tone [preberite več]

15. 6. 2016

Larisa Javernik: prapok

dolgo sem si predstavljala da si kot dekle odrezala rjave kite in jih pustila gozdu zato so na tvoji prašni glavi kasneje samevale gole zaplate puščave tvoji mamini moji prsti in lonci in ponve in tiste nedelje ko si polagala karte in kuhala kavo in govorila o luni o švici o jeziku ki ga nisi znala o moških ki so tepli o vedru zarodkov o splavu o strahu o deklici ki je zrasla o deklicah ki so zrasle in so nosile naprej ponve in strah in moške ki tepejo ker si se smejala z drobovjem [preberite več]

13. 6. 2016

Blaž Božič: ***

korito, ”dol-v-napušč”, božja stopala mednje ki pobliže vedo o nameri čistila poleg školjke tolikokrat precenjeno nebo stavi sekvence kot npr. o vračanje ki se ne zgodi, hvala nikomur – na prehod iz pogleda v dotik – zameti snega medtem – skozi oči in dotike – prebijajo izolate, redek jarem traja in traja dlje kot bi zamet mogel trajati tebi pa: trajaj mi dlje kot po navadi trajaš in kot se tako pogosto kar na lepem raztopiš – ”mislil [preberite več]

10. 6. 2016