DELAVNICE
Kulturno umetniško društvo Poiesis organizira različne oblike delavnic. Na področju poezije prireja pesniške delavnice in pesniško prevajalske delavnice.
Pesniške delavnice
Pesniške delavnice so namenjene vsem, ki jih zanimata poezija in pesniško ustvarjanje. Društvo Poiesis izhaja iz prepričanja, da je poezija resničnost sui generis. Pisati pesmi pomeni vstopiti v svet, ki ima lastno zgodovino in ki mu vladajo lastni zakoni. To, na kakšen način se damo temu svetu, je odvisno od vsake posameznice, vsakega posameznika. Zato ima vsak pesnik in vsaka pesnica svoj in nezamenljiv pesniški glas. Pesniški glas nikomur ni dan v naprej, vendar pa do njega lahko pridemo s pisanjem, branjem in razmislekom o lastnem pesniškem snovanju in pesniškem snovanju drugih.
Cilj teh delavnic je, da se vsak udeleženec in udeleženka v čim večji meri približata lastnemu pesniškemu izrazu.
Del pesniških delavnic je namenjen različnim ranljivim skupinam. Cilji tovrstnih delavnic so identični zgoraj opisanemu cilju, kateremu pa se pridružuje še cilj, da se udeleženke in udeleženci prek pesništva lažje in uspešneje vključujejo v družbo.
Pesniško prevajalske delavnice
Društvo Poiesis sicer izhaja iz prepričanja, da je poezija svet sui generis, vendar pa ne zanemarja niti psihološkega, družbenega in kulturnega konteksta, v katerem pesmi nastajajo. Društvo Poiesis zato deluje vključevalno in povezovalno, kar se kaže tudi skozi organizacijo pesniško prevajalskih delavnic.
Pesniško prevajalske delavnice omogočajo povabljenim pesnicam in pesnikom, ki pišejo v različnih jezikih in prihajajo vsaj iz deloma različnih kultur, da se srečajo in da skozi prevajanje lastnih tekstov in tekstov drugih avtoric in avtorjev premislijo tako svojo poetiko kot poetiko drugih ter s tem obogatijo svoj pesniški izraz. Prevajanje torej poteka dvosmerno in če je potrebno, sodelujejo na delavnici tudi prevajalke in prevajalci.
Rezultati teh delavnic so vedno predstavljeni javno in sicer v obliki pesniških večerov, z objavami na www.poiesis.si in neredko tudi v knjižni obliki.
Pri organizaciji pesniško prevajalskih delavnic Društvo Poiesis redno sodeluje z drugimi sorodnimi društvi in spletnimi portali, s čimer zagotavlja objave poezije slovenskih avtoric in avtorjev v tujini.
ŠIRI POEZIJO, NE STRAHU
Širi poezijo, ne strahu je mednarodni projekt, katerega avtor je malteški pesnik Antoine Cassar. Projekt je pod naslovom Spread poetry, not fear zagledal luč sveta novembra 2015 v obliki strani na družabnem omrežju facebook. Stran je pisana v angleščini.
Tej strani se je v okviru Poiesis še isti mesec pridružila stran v slovenščini Širi poezijo, ne strahu. Avtorica in urednica slovenske strani je Katja Kuštrin.
Projekt Širi poezijo, ne strahu je nastal kot odgovor na govor strahu, ki je preplavil Zahodne medije in politiko po terorističnih napadih v Parizu 13. novembra 2015. Antoine Cassar je o projektu napisal:
»Popolnoma človeško je, da se bojimo. Toda manj razumljivo je, da smo prestrašeni. Soočeni z vzdušjem strahu, militarizacijo, medijsko manipulacijo in naraščanjem sovražnega govora, imamo na voljo kar nekaj vrst zdravil proti stiski in paranoji. Poezija je eden izmed načinov, s katerim si lahko kot posamezniki in kot družba povrnemo čustveno ravnotežje, zdravo pamet in jasnost duha.
Širi poezijo, ne strahu predstavlja življenje potrjujočo poezijo o pogumu, prijateljstvu, raznolikosti, notranjemu in zunanjemu miru ter vsakdanjo poezijo o tem, kako je biti človek. Pesniki kot so Adonis, Celan, Eliot, Neruda in Szymborska jemljejo strah na pozitiven način, s tem ko ga s pomočjo ritma, podob in metafor obrnejo na glavo ali pa zasukajo od znotraj navzven. Izkušnja takšne poezije nam lahko vlije pogum, da se soočimo z vsem, kar nas plaši – morda tudi z našimi najtemnejšimi mislimi, s katerimi se odzovemo na dogodke ali na način, na katerega so ti dogodki sporočeni – in tako presežemo tesnobo in občutek nemoči.« (Antoine Cassar)
Pesmi za objavo na strani Širi poezijo, ne strahu pošljite na spletni naslov: poiesismail@gmail.com, s pripisom “za Širi poezijo, ne strahu”.
LJUBLJANA V POEZIJI
Ljubljana v poeziji je preprosto spletišče, ki preko zemljevida povezuje točke Ljubljane s poezijo, ki se nanaša na njih. K sodelovanju s svojo poezijo je vabljen vsakdo, ki je napisal pesem o Ljubljani ali pa se pesem dogaja v njej.
Ljubljana v poeziji ponuja dva načina uporabe. Prav vsakdo lahko raziskuje različne kotičke Ljubljane in z njimi povezano poezijo različnih avtorjev in avtoric. Kdor želi, lahko sodeluje s svojo poezijo, vezano na Ljubljano ali njen del. Po prijavi v spletišče lahko vsakdo preko preprostega vmesnika vnese svojo pesem in ji s klikom na zemljevid določi njeno mesto.
Skupnost, ne kapitalizem
Ljubljana v poeziji, objavljena maja 2018 in razvita v dobrem mesecu pred tem, se umešča v spletni ekosistem, ki ga v veliki meri določa popolna prevlada komercialnih interesov, nadzora in zlorabe osebnih podatkov (profiliranje uporabnikov za marketinške namene in politične manipulacije).
Ljubljana v poeziji se od tovrstnega razumevanja spleta oddaljuje in zagovarja drugačna stališča – delo je izrazito nekomercialne narave in temelji na prostovoljnem sodelovanju, k kateremu je brez razlik povabljen vsakdo, ki je avtor pesmi vezane na Ljubljano (zavrnjene oz. odstranjene bi lahko bile zgolj vsebine, ki kršijo zakonodajo – z upanjem, da do takšnih vnosov sploh ne pride).
Spletišče uporablja API, spletno storitev, podjetja Google, in sicer njegove zemljevide. Google, kot eden največjih mešetarjev s spletnimi oglasi in oglasnim prostorom je še kako zainteresiran za zbiranje čim večjega števila podatkov o uporabnikih. Njegov API zbira podatke kot navaja Googlovo obvestilo o zasebnosti.
Razen te neizogibnosti ob uporabi Googlovih zemljevidov, Ljubljana v poeziji ne sledi svojim uporabnikom, ne trži njihov podatkov ali njihovega vedenja na spletišču, ne prikazuje reklam in od svojih uporabnikov zahteva minimalno število podatkov (zares nujna sta, in še to le za prijavo v spletišče, e-poštni naslov in geslo, slednje je v podatkovni zbirki kriptirano in nedostopno skrbniku spletišča.) Ob objavi poezije, avtor obdrži vse svoje avtorske pravice. Svoje pesmi ali celotni profil lahko tudi kadarkoli zbriše. Ali obstoječim pesmim doda novo.
Namen: poezija
Facebook na vstopni strani pravi: »Pridruži se. Brezplačno je in tako bo tudi ostalo.«. Ljubljana v poeziji se pridružuje temu in dodaja, da uporabniki ne bodo monetizirani. Lahko bodo brali pesmi, morda tudi dodali svojo pesem. Na zemljevid Ljubljane. Na svojo posebno točko. Morda bodo odkrili, da si jo delijo s kom. Morda bodo kakšno točko po prebrani pesmi, ki se veže nanjo, to točko videli drugače.
Morda bo kdo delil katero od pesmi s kom dragim – vsaka pesem ima svoj naslov, ki pelje na stran s pesmijo in zemljevidom z označeno točko, na katero se pesem navezuje.
Načinov uporabe dela je nedvomno veliko več, kot si je lahko avtor spletišča zamislil ob nastanku. Dodajte svojega.
Ljubljana v poeziji nastaja in živi kot jo sooblikujejo vsi sodelujoči avtorji in avtorice ter obiskovalci. Vabljeni k raziskovanju in sodelovanju! https://ljubljana-v-poeziji.jaka.org/
Ljubljana v poeziji je nastala v produkciji Kulturno umetniško društvo Poiesis, avtor zamisli in programer je avtor del e-literature, Jaka Železnikar. Finančno je razvoj aplikacije podprla MOL. Vzdrževanje aplikacije in vnos vsebin sta neplačana in prostovoljna.
Projekt Ljubljana v poeziji sofinancira
Mestna občina Ljubljana.
- Pogovor z Barbaro Jurša - 1. 10. 2024
- Peter Semolič: Samota na ozadju zgodovine (o Razstreljenih sonetih Krištofa Dovjaka) - 24. 7. 2024
- Pogovor s Kajal Ahmad - 7. 5. 2024