Najnovejše objave

INTERVJU

Pogovor z Milošem Biedrzyckim

Glavni mestni trg v Krakovu je zame eden najlepših trgov, kar sem jih videl. Spomnim se, kako smo sedeli v eni od tamkajšnjih restavracij in si rekel, da v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja ni bil takšen, namesto restavracij sta na njem stali dve stražarnici … Kako se spominjaš tistega časa? Kako primerjaš tisti čas in današnji čas z ozirom na poezijo? Ali če vprašam bolj natančno, na kakšen način je bila poezija umeščena v poljsko družbo takrat in na [preberite več]

Pogovor s Katjo Gorečan

Že nekaj časa se mi mota po glavi vprašanje, na katerega ne najdem odgovora, vprašanje, ki se tiče mladih in poezije. V času moje mladosti je poezija imela privilegiran status in pričakovano je bilo, da se bo relativno veliko število mladih odločilo preizkusiti se v pisanju verzov. Danes temu ni več tako, poezija je precej marginalizirana, a vseeno se mi zdi, da odstotek mladih, ki pišejo pesmi ni nič manjši. Zakaj, po tvoje, se mladi tudi danes še vedno odločajo za poezijo? Kaj [preberite več]

Pogovor z Branetom Senegačnikom

Naj začnem najin pogovor z vprašanjem o tukaj in zdaj, o Sloveniji leta 2016, vendar te ne mislim spraševati o politiki, ekonomiji, pravu in manku le-tega, temveč o poeziji. Poezija je skozi več kot dve stoletji gradila vizijo bivanja v nacionalni skupnosti, danes pa je potisnjena na obrobje, njen glas je vse manj slišen. Kako se kot pesnik odzivaš na tako spremenjeno situacijo in kako naj bi se pesnik sploh odzval na tako spremenjeno situacijo? Z angažmajem, umikom v privatnost, s [preberite več]

Pogovor z Žarkom Milenićem

Naj začnem na začetku: rodil si se v Brčkem. Kako se spominjaš Brčkega tistega časa? Kako se spominjaš otroštva in na kakšen način se otroštvo vpisuje v tvoje literarno delo? Otroštvo je zame zelo pomembno in je določilo marsikaj, kar se mi je kasneje zgodilo v življenju. Brčkega tistega časa se spominjam z nostalgijo. Ko smo mladi, se nam zdi vse lepše in boljše kot kasneje, v zrelih letih, četudi temu ni bilo tako. Vendar pa je bilo v Brčkem v tistem času res vse boljše. [preberite več]

Pogovor z Eugenijusom Ališanko

Verjamem, da si se že utrudil od tega vprašanja, a vendar bom najin pogovor začel s prav tem vprašanjem: rodil si se v izgnanstvu, v Rusiji. Kako je to vplivalo nate, na tvoje pesniško snovanje? Kako se spomniš svojega otroštva in kakšno vlogo le-to igra v tvoji poeziji? Ja, že večkrat so mi zastavili podobno vprašanje in vsakič me je presenetilo in postalo mi je nerodno, da še vedno nimam jasnega odgovora nanj. Morda odgovor niti ne more biti jasen, saj moje življenje in [preberite več]

Pogovor z Matejo Bizjak Petit

Začniva kar na začetku: kako in zakaj poezija? Kdaj te je prvič nagovorila in kdaj in zakaj si sama prvič segla po peresu z namenom, da napišeš verze? Kdaj sem prvič začutila veter? Katerega drevesa listi so me prvič nagovorili? Zakaj so bele dišeče rjuhe, ki so plapolale na vrtu, ostale v mojem spominu kot notranja koža maminega trebuha, ki me brani in boža dušo v trenutkih nestrpne razdražljivosti? Kdaj sem prvič spregovorila besede, ki niso bile moje, na odru, in se v njih [preberite več]

Pogovor z Aljo Adam

Naj začnem najin pogovor ob neki aktualni, a žal tudi že kar tradicionalni temi: pri razmerju med številom pesnic in pesnikov, ki so vključene oziroma vključeni v takšne in drugačne preglede slovenske poezije in slovenske literature, pri čemer pesniki številčno krepko prekašajo pesnice. Kako sama vidiš in doživljaš sebe kot pesnico v kontekstu slovenske poezije in pesniške scene? Obstaja misel, da ni razlike med žensko in moško poezijo, ampak da obstajata le dobra in slaba [preberite več]

Pogovor z Norio Adel

Po narodnosti si Berberka. Ali lahko na kratko opišeš berberski narod in berbersko kulturo ter to, na kakšen način določata tebe in tvojo poezijo? Vedno sem prevpraševala svoje mesto in mesto svoje umetnosti v patriarhalni skupnosti. Rodila sem se v konzervativni družini, kjer umetnost in literatura nista običajni aktivnosti za žensko, zato sem si morala izboriti prostor zase. To, da sem se srečevala z ovirami v družini in družbi je na določen način zaznamovalo moje pesništvo, [preberite več]

Pogovor s Franjem Frančičem

V slovensko književnost si vstopil v začetku osemdesetih let minulega stoletja z dvema več kot samo odmevnima proznima knjigama, zbirko Ego trip (1984) in Domovina bleda mati (1986). Kako vidiš danes tisti čas? Ko sam pomislim na takratno Ljubljano, imam občutek, kot da bi pomislil na nek drug svet in tu ne mislim le na politični režim, ampak tudi na samo atmosfero, ki je takrat vladala v mestu, na zadnje odmeve panka, na Johnny Rotten Square … Da, po svoje so bili res divji časi, pa [preberite več]

Pogovor z Andrejem Rozmanom – Rozo

Čas dogajanja: začetek osemdesetih let minulega stoletja. Z mladostnim prijateljem, s katerim takrat delava prve korake v poezijo, sediva v Okrogli dvorani Cankarjevega doma na predstavitvi Pesniškega almanaha mladih (1982). Tja so naju privedle tvoje pesmi, objavljene v omenjeni knjigi pod naslovom Ona je kuhala, jaz sem pa pel. Kako danes gledaš na tisti čas, tiste pesmi, na sam »projekt« Pesniškega almanaha mladih? Sam sem na primer ob tej knjigi prvič zvedel za založništvo in [preberite več]
1 2 3 6