Ljubica Ribić: Vojna

Sila prelamlja svetlobo v prizor usmrtitve in prebujenja

lomi kosti

Konstrukcije moralnih neprijetnosti

spreminjajo obliko kot sipine

Ožgana zemlja požrešno pije roso s povešenih lati

posušenih besed

Slepi kazalci tolmačijo čas

preteklost preti z napovedjo prihodnosti

In vse je nekako zavito v umazane plahte

in vlažne povoje

Le burkež prazni poslednje kaplje

iz nepomitega kozarca v lokalni krčmi

Dan zaudarja po zatohlem

Žvižg zločina sklanja neumite glave

rojenih da bodo žrtve brezumja

Mi pa smo želi žito

zlati snopi so ponujali vonj plodne zemlje

Ženske roke v testu

Diši pogača

slivova marmelada

V megli porušen dom

med oltarji izgubljen nasmeh

Otroci so se oblekli v žalost

razprostrli lase na hladna vzglavja

 

Prevedel Marko Skok Mezopotamsky

Ljubica Ribić
Latest posts by Ljubica Ribić (see all)