Sila prelamlja svetlobo v prizor usmrtitve in prebujenja
lomi kosti
Konstrukcije moralnih neprijetnosti
spreminjajo obliko kot sipine
Ožgana zemlja požrešno pije roso s povešenih lati
posušenih besed
Slepi kazalci tolmačijo čas
preteklost preti z napovedjo prihodnosti
In vse je nekako zavito v umazane plahte
in vlažne povoje
Le burkež prazni poslednje kaplje
iz nepomitega kozarca v lokalni krčmi
Dan zaudarja po zatohlem
Žvižg zločina sklanja neumite glave
rojenih da bodo žrtve brezumja
Mi pa smo želi žito
zlati snopi so ponujali vonj plodne zemlje
Ženske roke v testu
Diši pogača
slivova marmelada
V megli porušen dom
med oltarji izgubljen nasmeh
Otroci so se oblekli v žalost
razprostrli lase na hladna vzglavja
Prevedel Marko Skok Mezopotamsky
Ljubica Ribić je rojena leta 1959 v Varaždinu, kjer tudi živi in dela. Odkar se zaveda, išče svoj izraz v poeziji, slikarstvu, glasbi. Kot večna popotnica najde radost v slapovih čustev, ki jih občuti v trenutku navdiha.
Življenje prinaša zrelost, čeprav preskoči nekatere odlomke. Danes najde moč v zapisani besedi. Sebe izvleče na dlan poezije in preprosto grebe po svoji notranjosti, da izrazi globino bolečine, globino čustev, globino upanja.
Je aktivna članica hrvaških literarnih združenj, od 2014 je članica Varaždinskega književnega društva, 2015 postane članica Matice Hrvatske.
S svojo poezijo nastopa na predstavitvah in pesniških srečanjih na Hrvaškem in v tujini: Sloveniji, Srbiji, Makedoniji, BiH, Črni gori in Romuniji. Njene pesmi so objavljene v skupinskih zbirkah izdanih na Hrvaškem, v BiH, Srbiji, Črni gori in Sloveniji. Prevedene so v slovenski, angleški in romunski jezik.
Je soorganizatorka pesniških srečanj v Varaždinu "IMPULS - poezija v kafiću".
Leta 2014 je na spletnem portalu pesem.si njena pesem izbrana kot Tujejezična pesem zime 2013/14 po izboru uredništva.
Izdala je dve samostojni zbirki: leta 2012 zbirko poezije "Licenca ludosti", 2014 pa prozno poetično "Soba zamagljenih prozora".
Latest posts by Ljubica Ribić
(see all)