Najnovejše objave

Članek , Marjan Strojan

O Marjan Strojan (3 Člankov)
<p>Marjan Strojan je izdal šest zbirk poezije: »Izlet v naravo« (1990), »Drobne nespečnosti« (1991), »Parniki v dežju« (1999), »Dan, ko me ljubiš« (2003), »Pokrajine s senco« (2006), »Vreme, kamni, krave« (2010) ter številne prevode iz angleške in ameriške poezije, nazadnje prevod »Canterburyjskih povesti« Geoffreyja Chaucerja, ki je izšel pri CZ z letnico 2012. Uredil in v glavnem prevedel je »Antologijo angleške poezije« od Beowulfa do konca XX. stoletja. Dvakrat je bil nagrajen s Sovretovo nagrado (za prevoda »Beowulfa« in Miltonovega »Izgubljenega raja«), za »Parnike v dežju« si je s Cirilom Zlobcem delil »Veronikino nagrado« (2000), leta 2015 pa je za svoje delo prejel Nagrado Prešernovega sklada.</p>

Marjan Strojan: Govori tiho, ko gre za ljubezen

Govori tiho, ko gre za ljubezen; še stene imajo ušesa in ne zato da z njimi strižejo; in tudi ona, gluha kot noč, molčeča kakor grob, kot stena sliši celo neizrečeno. Zaupna noč, tako obrekovana, da ob njej zardevata svit in večer, dovzetna za šepet pod svojim plaščem ne le da sliši vse, tudi pove. Zadrži se, če bi jo rad zadržal, celo v temo izrečeno na skrivaj neskončno njenih bitij za teboj ponavlja zvezdam, da se vpiše vanje.   Pesem je iz zbirke Pesmi iz Iger, ki [preberite več]

18. 11. 2015

Pogovor z Marjanom Strojanom

V nekem intervjuju ob prejemu Nagrade Prešernovega sklada si povedal misel, ki je – vsaj meni – dala veliko misliti, misel, s katero se nočem strinjati, četudi se ne nazadnje z njo moram strinjati: »Pesniki se, tako kot matematiki, po neki določeni starosti ne naučimo več veliko.« Morda lahko to svojo misel malo bolj razložiš, razširiš? To je statistična resnica. Če razširimo merilo opazimo, da podobno velja še za nekatere veje znanosti, dočim za glasbenike ali slikarje [preberite več]

7. 6. 2015

Marjan Strojan: Trenutek

  Tam v daljevi ne ve se, kam ptič leti … naskrivaj.   »… Rešilec, zavijanje sirene, modra luč, ki med hitro vožnjo pobliskuje v temo. V rešilcu zdravnik v pogovoru s pacientom, ki je ponovno pri zavesti. Zgoraj je ob straneh skozi belo šipo viden ozek trak mimobežeče pokrajine.   Če pogledamo na prizor iz širše pespektive, opazimo, da se dani, da zunaj rosi, da se rešilec sploh ne premika, da zvočna naprava na strehi oddaja enakomeren nevpadljiv zvok in da [preberite več]

24. 4. 2015