Govori tiho, ko gre za ljubezen;
še stene imajo ušesa in ne zato
da z njimi strižejo; in tudi ona,
gluha kot noč, molčeča kakor grob,
kot stena sliši celo neizrečeno.
Zaupna noč, tako obrekovana,
da ob njej zardevata svit in večer,
dovzetna za šepet pod svojim plaščem
ne le da sliši vse, tudi pove.
Zadrži se, če bi jo rad zadržal,
celo v temo izrečeno na skrivaj
neskončno njenih bitij za teboj
ponavlja zvezdam, da se vpiše vanje.
Pesem je iz zbirke Pesmi iz Iger, ki bo v letu 2016 izšla pri Cankarjevi založbi
Marjan Strojan je izdal šest zbirk poezije: »Izlet v naravo« (1990), »Drobne nespečnosti« (1991), »Parniki v dežju« (1999), »Dan, ko me ljubiš« (2003), »Pokrajine s senco« (2006), »Vreme, kamni, krave« (2010) ter številne prevode iz angleške in ameriške poezije, nazadnje prevod »Canterburyjskih povesti« Geoffreyja Chaucerja, ki je izšel pri CZ z letnico 2012. Uredil in v glavnem prevedel je »Antologijo angleške poezije« od Beowulfa do konca XX. stoletja. Dvakrat je bil nagrajen s Sovretovo nagrado (za prevoda »Beowulfa« in Miltonovega »Izgubljenega raja«), za »Parnike v dežju« si je s Cirilom Zlobcem delil »Veronikino nagrado« (2000), leta 2015 pa je za svoje delo prejel Nagrado Prešernovega sklada.
Latest posts by Marjan Strojan (see all)
- Marjan Strojan: Govori tiho, ko gre za ljubezen - 18. 11. 2015
- Pogovor z Marjanom Strojanom - 7. 6. 2015
- Marjan Strojan: Trenutek - 24. 4. 2015