Sneg poskuša prekriti sledi, od srca vodijo
do prepada, kjer slišim vzdihe, oko jezero,
polno solz, četudi o njih danes nihče več
ne sme peti: Petrarka še imel je privilegij,
ko celo o njihovi grenkosti napisal je sonet
in se na njem povzpel visoko, globoko
v toskansko nebo, da še danes turisti gledajo tiho
luč, ki ime ji je Lavra, zimzeleni listi večnosti.
Je žerjavica otrok ognja ali njegova smrt,
me nisi nikdar vprašala, saj v dežju utonile
so iskre draguljev, lesketajočih se na tvojih prsih.
Tvoja dlan, ki je knjiga mojih zaljubljenih besed,
se razpira kraljičina pahljača, lepa kot zenice,
skoz katere vstopam vate in se pogubim
v sladki temi, pijani od najinih zaljubljenih podob.
Ivo Svetina, roj. 1948 v Ljubljani. Pesnik, dramatik, esejist, prevajalec. Diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani primerjalno književnost in literarno teorijo. Bil zaposlen na TV Slovenija (dramaturg in urednik dramskega programa), v Slovenskem mladinskem gledališč (dramaturg in umetniški vodja), podsekretar na Ministrstvu za kulturo, od leta 1998 do 1.8.2014 je bil direktor Slovenskega gledališkega muzeja oz. Slovenskega gledališkega inštituta. Od decembra 2014 je predsednik Društva slovenskih pisateljev.
Izdal 20 pesniških zbirk, napisal več gledaliških iger, pravljic, esejev o poeziji in gledališču oz. dramatiki. Med drugim prevedel mite južnoameriških Indijancev, »Tibetansko knjigo mrtvih« in »Tri tibetanske misterije (tradicionalne tibetanske igre)«. Prejel več nagrad: Zlato ptico leta 1976 za zbirko »Botticelli«, ki je prevedena v hrvaščino in italijanščino, 1987 prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirko »Péti rokopisi«, in štirikrat je za svoje igre prejel nagrado Slavka Gruma (za najboljše dramsko besedilo): 1987, 1992, 1996 in 2010. Leta 2005 je za zbirko »Lesbos« prejel Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta, leta 2010 pa Jenkovo nagrado za zbirko »Sfingin hlev«.
Izdal 20 pesniških zbirk, napisal več gledaliških iger, pravljic, esejev o poeziji in gledališču oz. dramatiki. Med drugim prevedel mite južnoameriških Indijancev, »Tibetansko knjigo mrtvih« in »Tri tibetanske misterije (tradicionalne tibetanske igre)«. Prejel več nagrad: Zlato ptico leta 1976 za zbirko »Botticelli«, ki je prevedena v hrvaščino in italijanščino, 1987 prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirko »Péti rokopisi«, in štirikrat je za svoje igre prejel nagrado Slavka Gruma (za najboljše dramsko besedilo): 1987, 1992, 1996 in 2010. Leta 2005 je za zbirko »Lesbos« prejel Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta, leta 2010 pa Jenkovo nagrado za zbirko »Sfingin hlev«.
Latest posts by Ivo Svetina (see all)
- Ivo Svetina: Pesem - 18. 12. 2015