Volodimir Krinickij: ***
Imel sem mačka v duši. Maček pogosto sedi na istem mestu. Morda je len ali pa čaka priložnost, da spakira kovčke in oddrvi proč, kar ga nesejo noge. Morda je mislil, da ne more več nič narediti. Ali pa ima preutrujene možgane, da bi še obračal strani mojega dnevnika, z vnosi stokrat bolj absurdnimi od tistih, ki so bili vsaj malo smiselni. Vseeno pa mislim, da situacija z mojim mačkom ni tako tragična kot mislijo nekateri. Pravzaprav bi lahko odšel. Zdaj imam O. Prevedel [preberite več]