Muniam Alfaker: Pet pesmi

Zgraditi si dom
 
Nekega dne bom
vzel za prgišče peska,
za ščepec rastlin.
Malo vode
in na tisoče kilometrov bodeče žice.
Tako si bom ustvaril dom.
Naj ga imenujem ”Irak”?

 

Vojak
 
Ni bil dovolj mehek,
da bi ga lahko upognili.
Ni bil dovolj trd,
da bi ga lahko zlomili.
Plaval je okoli
v prazni osamljenosti.
Na svoj prvi dopust
je prišel s kamionom.
Na  svoj drugi dopust
se je pripeljal z avtobusom.
Na svoj tretji dopust
je prispel v krsti.
 
***
 
Ne moreš mi spremeniti
ust v
zaporniško celico,
kjer bi bil moj jezik
zaprt
za vse življenje.
 
***
 
Kolikokrat
sem si oblekel hlače,
ki niso bile moje.
In srajce,
ki niso bile moje.
Kolikokrat
sem taval po ulicah,
ki niso bile moje ulice
in živel dni,
ki niso bili moji dnevi.

 

Družina
 
Zjutraj:
 
skodelica kave,
posrebana ob siru in olivah,
miza je bogata od njihovih rok.
Ko je oče odhajal,
ga je fant prosil za čokolado,
mama za poljub
in oče je rekel: ”Domov bom prišel
še nocoj.”
 
Zvečer:
fant sedi na verandi,
mama je v kuhinji,
oče je v mrtvašnici.

 

Tišina
 
Čiščenje
tiho odgrne zavese
in spusti svetlobo noter
… v tišino


Tišina
je pogovor med predmeti.

 

Odsevi na vodi
 
Če bi poskrili vsa ogledala
v temo
in prepleskali vse šipe
v črno
in obsodili vse glavnike
na smrt
in prepovedali očem,
da bi se zazrle v druge oči,
in zbrisali
vse odseve z vode,
ali se ne bi obraz spremenil
v upornika,
ali se ni bi lasje uprli?

Iz angleščine prevedel Peter Semolič

Muniam Alfaker
Latest posts by Muniam Alfaker (see all)