Momtaza Mehri: Pomežik

 😉 😉 😉 😉 😉 😉 😉 😉 😉 😉 😉 😉

 
Tokrat je bilo po večerni molitvi. Kailula.
 
Počitek. Ledeni čaj po osladkorjenih slamicah. Noč kot slap pred nami. Potem
prelom vrstice.
 
Vroča toča krogel in odjek in in in in in in
 
V manj kot pol ure izgubimo / izgubijo / dežela izgubi dvajset svojih otrok
V restavracijo trešči avto, neki ženski v prsi izbije žarkasto sonce. Potem:
niz objav, potek dogodkov, zadnja novica
in vsi drugi načini za zgoščanje pogrešljivih v omejeno število znakov.
 
Neobjokljivi umrejo že dolgo, preden se jim ustavi srce. Očarljiva sveta preproščina.
Je, kar je. Vpotegnem se vase. Razrahljam zavozlani drob. Pogledam na telefon.
Steklen zaslon se zamegli na vse najhujše načine.
Me spomni, kako je WhatsApp postal prizorišče za izraze sožalja.
 
Linčane superge na telefonskih žicah. Robnik iz pljuč.
Neodkljukana sporočila, kot z dlanjo ob kuhalno ploščo. Pri obojem tisti oranžen pridih, ki me noče tam.
Oče bo odgovoril čez četrt ure, minuta gor ali dol.
Četrt ure časa, ko ne vem, ali je še živ ali ne.
 
Zahvalil se bo Bogu in potlej še svoji sreči. Njegov najljubši emodži je pomežik.
Pošlje ga, ne da bi se zavedal ironije.
 

😉 😉 😉 😉 😉 😉 😉 😉 😉 😉 😉 😉

 
Tokrat ni on. Tokrat je nekdo drug.
Odpustite mi, ker vedno hočem, naj bo nekdo drug.

Prevedla Katja Zakrajšek

Momtaza Mehri

Latest posts by Momtaza Mehri (see all)