Polna lukenj
ti dovolim, da povonjaš razpad.
Zlomljena igrača sem.
Če pritisneš na mojo dlan, ti zapojem pesem umrlega plesalca.
Imaš dva dislocirana prsta, ki sta nezmožna sijati svetlobo:
na nikakršen normalni način.
Ampak osvobojena od vsega žita, kot sem zdaj, rečem;
ti nisi niti prst niti svetloba.
Ti si nezemljsko, ki me fuka po žilah.
Prevedla Katja Gorečan
Sophia Bekioti, rojena leta 1987 v Larisi, Grčija. Končala je študij grške literature ter diplomirala na akademiji Sinopolous v Atenah. Sodelovala je na večih grških pesniških dogodkih ter je dobitnica nagrad kot so nagrada 4. Panhelenskega tekmovanja Veroia, 17. Panhelenskega tekmovanja “ΤΕΧΝΗ” (Kilkis), nagrada “Καφενείο Των Ιδεών” (Atene) ter avtorica pesniške zbirke “ΒΗΜΑΤΑ” (založba “Ωρίωνας”, Solun). Njena poezija je bila objavljena v več antologijah kot so antologija založbe I travel poetry ter “ Ωρίωνας”.
Foto (c) Eleni Tsonis
Foto (c) Eleni Tsonis
Latest posts by Sophia Bekioti (see all)
- Sophia Bekioti: [Svetloba] - 19. 10. 2019
- Sophia Bekioti: [Sodni proces] - 15. 10. 2019