1
Veliko let je že minilo od dne,
ko sem se pogledala v ogledalo, zagledala naguban obraz.
Bila sem izpostavljena nanosom peska z morskega dna.
2
To je zgodba o žilah nevidnega dela mojega srca.
3
Dolga leta sem dojila bika
in končala v okvirju.
4
Vedela sem, da bo težko upravičiti,
težko, kot če greš proti toku vode.
Nobenih novic iz dvoumnih mest,
iz nenavadnih predelov.
Tega ni mogoče upravičiti z naravnimi pravili,
že mnogo let se zapletamo na tem področju.
5
Uzurpirana zemlja je del vseh otokov z zakopanimi zakladi.
Noben prst ne kaže v nobeno smer.
Izgubljeni v slepih ulicah,
sledimo podobam brez kompasa.
6
Udarci konjskih kopit odmevajo v moji krvi.
Moji konjski sorodniki …
Krvne linije, povezane kot žarki kroga,
kot globoke korenine drevesa, ki raste iz strehe.
7
Ne moreš ustaviti rok ure.
Ne moreš se vrniti v pretrgane minute.
Dnevi so se zvrstili drug za drugim.
Vitezi so drug za drugim zapustili igro.
8
Zaspal si na slamnati preprogi.
Otopela sem, povsem navajena na tišino v hiši.
9
Nekaj naj bi se iztrgalo iz središča
in se nam pridružilo?
Preteklo je stoletje in še vedno živimo v tej hiši.
10
Dimenzije so se spremenile.
Ne le dimenzije strehe.
Pisma so nas potrdila kot stanovalce hiše.
Pobegnili so kot kaznjenci
in mi smo se navadili na mirovanje.
Iz angleščine v sodelovanju z avtorico prevedel Peter Semolič
Avtor portreta je Naser Nasiri.
- Rosa Jamali: Teheranska ulica pred odhodom - 3. 6. 2023
- Rosa Jamali: Koti okvirja - 28. 5. 2023