Miloš Biedrzycki: Porumbescu po sledovih Herodota

Šipci bodo torej zmeraj hoteli

pesmi o Šipcih. V to sem prepričan.

Šopci bodo hoteli brati o Šopcih.

Pesmi Etiopcev so, kot vemo, temnopolte in širokonose.

Tračanov – pegaste in rdečelase. Ko bi krave in konji

pisali pesmi, bi njihove pesmi imele vsaka štiri noge.

 

Šepci in Šapci so odkrili v sebi haploskupine.

Nekaj kot zgrbančenja na kromosomih.

Izhajajo iz starodavnih bojevitih ljudstev.

Saj vendar ne iz nekakšnih kmetavzov. Punce,

podobno kot lulčkov, verjetno nimajo haploskupin.

Po tolikih stoletjih, ko je hrumel, kdor je le hotel,

 

po teh ravninah in z dolin navzgor, tu res vsaka

ima lahko na kromosomih karkoli. Prikazujejo se

v vseh mogočih velikostih, oblikah in odtenkih

in mi mešajo glavo, oj, Miloš. Če premislim,

je to skoraj boljše. Zato, ker so vse podobno lepe

(so lepe!), si morajo kaj izmisliti, da bi se razlikovale.

 

Recimo: ah, te Šipke imajo lepe čipke.

Šopke – so zapeljivke. Šepke – prefinjene. In tako

naprej. Rade pravijo: me ____________________

smo takšne in takšne. Ti človek pa si beli glavo in piši pesmi

za Šipce.

 

Prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka in avtor

Miloš Biedrzycki

Latest posts by Miloš Biedrzycki (see all)