Rade Tomić POEZIJA

Rade Tomić: Pesem o pisalnem stroju

To morje tista red košnje to polje tisto drevo neverjetno
Ki v srcu poletja ob koncu sveta iz niča ustvarja svet
Ta A črka čudežna ta B črka smela ta C in ta D …
Ta A ki v vodi ki v zraku spi
Ta črka čarodej med vokali
Ta A ki najlepše besede od mrtvih budi
Ta črka ki zbuja zaspale svetove
Ta A ki kačo oponaša
Ta črka ki na polju ki v sadju zlahka zardi
Ta A ki zna biti dež zlati jantar
AlAdinovA svetilkA jAzbec pAlicA
Ta B bor v moji sobi na moji dlani brdo južno
Pred katerim se odkrivajo neizmerna poletja ta B
Mojemu bratu brat bizon ta B ki s smodnikom sluti boje
Ta C črn dež sintagma ki pesmico potrjuje
Ta Ć nek hribček rjaveč že v mojem spominu
Kakor šrauf (uporaben germanizem) kakor eksplodirana granata
Ta Č čisti jasni zvok rastlinja zvok
Lepota kakor dukat kovana kakor dukat z jesensko pozlato
Ta D daljnogled moj nočni daljnogled moj vsemogočni
S katerim merim daljine in višine s katerim merim sebe
Ta Đ biserne noči zrasle z mojim sluhom
Oko vražje oko lačno Genova nasanjana
Svetloba pretočena v en samcat stih
Ta E labod beli ki je padel obme z eolske strani sveta
Ta F ki v Frigiji rešuje okamenelo frčafelo
Ta G črka črk ta G ki govori
Ta H harambaša v moji pesmi vitez ki na konju odjaha
Ta I ki na robu plamena užitno hrano poišče
Ta J jojme lakote moje
Ta K ki en topli kotiček išče da napiše pesem
Ta L ki zadiši od lipe v Zaječarju od lipe v Gnjilanu
Ta Lj ki se zasveti v Ljubljani vzdolž ulice po mojih pesmih grajene
Ulice daljše za veter ulice širše za ptico
Ulice višje za celo zvezdo
Ta M čigar možnosti so večje od mene čigar možnosti so nemogoče
Ta M ki je lahko mravlja ki je lahko mrak ta M
Lahko bi mi kdo pisal lahko bi se mi kdo oglasil
Lahko bi kdo potrkal na vrata lahko bi kdo pozvonil
Lahko bi se nenadoma prikazala prav ona
Lahko bi se žito lahko kuščarji lahko maki lahko vrane
V to pesem bi lahko vse štiri strani sveta zabodle želo poletja
Ta N nikoli nikoli nikoli na tem svetu
Ne bom znal izreči tistega sonca v Hercegnovem
Ta Nj popotnik ta Nj naključen gost
Ta O ki odpira okno
Ta P ki gori od ljubezni od ptice ki prihaja iz tistega pasu
Na desni strani stroja pripravljena pokončati vse druge ptice
Ta R roka moja ki presega silo svojo
Ta S ki vsesa vse kar sem spesnil
Š kaj bomo jutri kaj jutri kaj pojutrišnjem
Ta T kot tisto kar se mi zatika v goltancu
Kakor besede ki niso uspele vstopiti v to pesem
Ta U ki sanja v kotu v kateremu tmuren temo tipam
Tipam zrak v katerem nekogašnje roke prehitevajo moje
Ta V v meni vrač v meni vrag in vrč razbit
Ta Z moja kri zažgana skoraj zadušil sem se
Hiteč izrekat svet hiteč izrekat muho
Ta Ž ki kakor žir v travo s hrasta pade ta Ž
To morje tista red košnje to polje tisto drevo neverjetno
Ki v srcu poletja ob koncu sveta iz niča svet ustvarja
Ta A črka čudežna ta B črka smela ta C ta D …

Prevedel Krištof Dovjak

Rade Tomić
Latest posts by Rade Tomić (see all)