Miloš Đurđević: Diagonala

v tovarniški hali predpeklu majhnega sveta zlomljenem
odmevu obzorju ritma v izgubljeni temi otoku na pohodu
v lesenem mraku barikadi belega v tovarniški hali
sodu goste barve vdolbenem krogu odsevu brez slike
meandru brez roba nanizani obali izviru vojne zatoku
brez reke jakobinski buški kvadratu brez ploskve ki se lomi
brez kota brez kota brez kota brez kota v glasbi v glasbi
v glasbo v glasbi brez zvoka brez odmeva brez glasu brez
strehe brez ognja v etru na sledi brez poti brez poti brez
znaka brez veder in vode na dnu brez zida brez sence in smisla
brez zraka in zemlje in če ostaneš brez sape postoj v tem
gostem dnevu in sediš v svoji sobi za mizo gol gluh
nepremičen prisluškuješ šumu s strani s počasnim korakom
greš po Sonnenallee Urbanstrasse preko Lindenstrasse
desno vzdolž Oranien morda na Moritzplaz ali bolj južno
proti Tempelhofu tavati ure in ure ob kanalih tavati ali pa
presedeti celo noč z dvema Poundovima in enim Petrarkovim
verzom v ušesu v tem okroglem prostoru postaviti
vzdolž diagonale papirnati trak z majhnim zrcalom na vrhu in potem
pozabiti pozabiti na večer ki se spušča v kapljah medu
na ulično dretje in leseni nož na spiralni portret in na
zlati oreh pozabljenje kot vrtinec nameščen ob začetku
nepravilnega ritma

Prevedla Vera Pejovič in Peter Semolič

Miloš Đurđević