Najnovejše objave

Članek , Marina Moretti

O Marina Moretti (1 Člankov)
<p>Marina Moretti živi v Trstu, kjer poučuje na gimnaziji. Kot pesnica je objavila: Creature d’un giorno, Ibiskos 2002; La vita al margine, Ibiskos 2006 (nagrada Umberto Saba, Scritture di Frontiera), s predgovorom P. Matvejevića; Ri-Oriente, Hammerle 2008; Portolano del tempo/ Pristani časov, Hammerle 2009; Atlantidi, Ellerani 2010. Urejuje zbirko “poesia sin pureza” za Ellerani│Editore. Z Geraldom Parksom e Aleksijem Pregarcem je uredila antologijo Trieste- european poetry, Hammerle 2004; posmrtno izdajo pesmi Paolo Universo Dalla parte del fuoco, Hammerle 2005; z Elviro Dolores Maison de Prenz italijansko-argentinsko pesniško antologijo Io è un altro/Yo es otro, L’Harmattan Italia 2006; Elderly poetry – aetas poetica, Kappa Vu 2007 (antologija besedil varovancev v zavodih za starejše); knjižico Poeti per la pace – Io è un Altro, ediz. Nota, Videm 2007. Antologijo njenih besedil v španskem prevodu je uredila Elvira Maison de Prenz: Lugares Recobrados, Talida Dorada, Buenos Aires 2012. Njena besedila najdemo v antologijah, domačih in tujih revijah, v slovenščini (Primorska srečanja, SRP), nemščini, angleščini, španščini, srbohrvaščini in albanščini. O njej je pisalo več literarnih kritikov. Z besedili nastopa tudi v katalogih k razstavam Postaja Topolove/Stazione di Topolò XV (2008) in Nel segno di Carmelo Zotti, arte e poesia (Ellerani 2009) “Anima Vagans” (Ellerani 2010). Je sourednica revije Paesaggi di Resistenza in je bila sodelavka revije Trieste arte e cultura (Hammerle), s pesnikom A. Pregarcem pa sourednica besedil za cd Equinozi/ Enakonočja (Nota Book, Videm), z glasbo Alfreda Lacosegliaz. Gledališke verzije njenih pesmi je uprizoril Laboratorio 10002, Ortoteatro, Pordenone. Urejuje Dialoghi dei Poeti dell’Euroregione pri Italijanski skupnosti in italijanskih inštitutih območja Alpe Adria. Je med ustanoviteljicami pesniškega festivala FlussiDiVersi (Caorle, Benetke).</p>

Marina Moretti: Elevzina

mamina lepotička božanska hči poleg matere boginje ima plašček s paščkom iz bleščavih šestdesetih počesane lase čopek za popolnim ušesom izrezanim z dletom božanskega mojstra hodita z roko v roki mama s torbico malčica v lakiranih čevljih tako ponosni da sta skupaj da kdor ju vidi hoditi vzdolž obrežij ne bi nikoli pomislil da bi ju ločil da bi se ta sveta vez lahko pretrgala ne mož niti oče ljudje ju gledajo pokončne z radostjo v očeh razsvetljujeta cesto zrak se zlati [preberite več]