Patrick Williamson: Žep poln peska
Rjoveči gobci ne čutijo usmiljenja do svinjine bežiš pred smradom strahu, zlomljenimi glasovi, koraki povej mi, ali kamen še prisluškuje vetru ali pesek še hrani naš dom v pekočem spominu kričiš na nehvaležne doline, to deželo, moje drobovje tvoj odmev kljubuje nevihti med zatočiščem in morjem prašna obzorja, ognjene poroke na razpenjenem nebu korakanje vzdolž monotonih rečnih obrežji vse do izliva z vozlom v želodcu v postelji iz grenkih [preberite več]