Shakhawat Tipu POEZIJA

Shakhawat Tipu: Mar nismo lačni

Ne stori ničesar, gospod!
Listi drevesa so se dvignili
                                         v nebo
in oblak se je spremenil v list.
 
Pravkar sem videl Salvadorja Dalija.
Videl sem ga prav ta hip,
raztreseno je naravnaval uro, da bi si pripravil jajce
in zavrel čas.
 
Sedel sem na Luni in se smehljal,
ko
se je slonji mladič
                        izlegel iz jajca,
tudi on je iskal cimet!
 
Brat Dali!
Pred ozko ulico, ki drži v svet,
se je krava nenadoma spremenila v piščanca!
 
Pečen piščanec je kot nova zavest
                                                in zabavno ga je jesti.
Dolgo smo trpeli lakoto.
Umrl sem zaradi slona, ki leti v smrt,
toda jaz lahko letim v neskončnost.
Smrt sedi času na rami,
pomislil sem –
                         nekoliko
                                       zmeden – 
zakaj nisem šel v nebesa in prišel na svet?
 
Danes je oblak udaril ob tla!
A ni bilo dežja,
zemlja je izsušena, prekrita s prahom.
 
Danes je prišel hudič in povedal o angelu,
                                 ki je rekel, da lahko
                                 vsakdo ustvari svet v obliki jajca.
 
Svet je lačen jajc!
O, jajce v zlati barvi dneva,
kdaj si rodilo slonjega mladiča?
 
Ne skrbi, gospod!
Slonov spremljevalec
ni nikoli rabil dežnika nad glavo.
 
Samo nekega dne,
ko se bo dežnik odprl,
pokaži ljudem, kako obarvaš jajca z barvo noči!
In kako kočljivo
je postati krokodil.
 
Ne, nimamo želodca!
Zbudimo se in najdemo zadovoljstvo v porabi.
Smo požiralci časa,
toda mar nismo lačni?
 
Prevedel Peter Semolič

 

Shakhawat Tipu
Latest posts by Shakhawat Tipu (see all)