Milan Šelj: ***

Iz spanja me zbuja trzajoče šelestenje svinčenega listja. Prepričan sem, da je deževalo vso noč. Med komaj slišnim mrmranjem mi nekdo prigovarja: Zbudi se. Reka bo do jutra tako narasla, da je ne boš mogel prebresti. Veter se zaletava v veje, s katerih visijo scefrane zastavice plastike in skozi reže preperele cunje neba. Nikogar ni. V porajajoči se svetlobi je breg še vedno tako strm, kot prejšnji večer. Spušča se dol do mostu, ki najbrž ne vodi nikamor.

Milan Šelj
Latest posts by Milan Šelj (see all)