Najnovejše objave

Bardhyl Maliqi: Pegasto dekle

Ljubka glava, lasje zlati

kot odsev večernega sonca,

od katerega pordi celo obzorje.

Veselo dekle z velikimi sijočimi očmi,

s sončnimi pegami na obrazu, podlahteh in stegnih.

Sončno bitje,

ki jo otroci na ulici kličejo: »Pegasto dekle!«

Izklesanega telesa, prekrasna,

bujnih prsi.  Ko teče po ulicah,

njene prsi ritmično udarjajo ob našo notranjost,

kot valovi udarjajo ob jonske obale.

 

Še vedno je zelena, iskrena

in morda malce naivna.

Nerodnost v besedah, veselost in objemi

govorijo, da še ni okusila spolnosti.

Oblači se spodobno,

v lahko športno obleko

(tisto, česar ne vidiš, je še bolj mikavno).

Na primer zdajle …

Mrači se,

in ljudje se v rekah

zlivajo na rivo.

Nekateri fantje so prišli, da bi srečali prijatelje,

govorijo neumnosti in se smejijo,

a potem preusmerijo pozornost

in občudujejo najljubše od deklet, »Pegasto dekle«.

 

Hodi sproščeno, klepeta s prijateljicami,

teče kot nora,

muči naše moške čute.

Oživlja vse, kar je mrtvo,

celo nore izgubljene starčke.

A starčki so vseeno bolj človeški

in pogosto plemenitejši,

ko se kot stari mački  grejejo

v svetlobi njenih peg in ognjenih las …

Ta lepa deklica je vedno ogrožena,

ogrožena zaradi svoje izjemnosti:

                             »Hej, moja pegasta kačica,

                              počasi, počasi se ti bliža zlo …«

Samo en mladenič,

morda športnik, kovač

ali kaj vem kaj,

vedno stoji nekoliko vstran,

a vedno v njeni bližini;

njegove razširjene roke

so kot težka kladiva, pripravljena na udarec,

če bi kdo ogrozil Pegasto dekle.

 

Njegovo vzvišeno žrtvovanje za lepoto

je višje kot žrtvovanje vseh vladnih telesnih stražarjev.

Če je res kovač,

potem jo ljubi z žarom

ognja, ki ljubi nakovalo,

ga spreminja v razžarjeno železo …

Medtem pa bukve in palme, lipe in mimoze,

magnolije in okrasni bananovci božajo

s šuštenjem svojih vejic

nadimek, dišeč

kot pelod, ki mami čebele:

Pegasto dekle, Pegasto dekle! …

 

Iz hrvaščine in angleščine v sodelovanju z avtorjem prevedel Peter Semolič

Bardhyl Maliqi

Bardhyl Maliqi

Albanski pesnik, esejist in znanstvenik s področja psihologije Bardhyl Maliqi se je rodil leta 1955. Je avtor petnajstih knjig in dobitnik mnogih nacionalnih in mednarodnih nagrad, med drugim je leta 2011 prejel posebno nagrado UNESCA v Atalanti za pesmi “Carstvo ptic” in “Kipi tesnobe” ter nagrado Maraton Sarajeva za cikel pesmi “Ko sijejo žalosti”. Veliko njegove poezije je tudi prevedene, pričujoča pesem je iz njegove pesniške zbirke “Carstvo ptica”, ki je v prevodu Shahina Hasanija – Shkoze izšla leta 2013 na Hrvaškem. Bardhyl Maliqi živi in ustvarja v Sarandi.
Bardhyl Maliqi

Latest posts by Bardhyl Maliqi (see all)

O Bardhyl Maliqi (1 Člankov)
Albanski pesnik, esejist in znanstvenik s področja psihologije Bardhyl Maliqi se je rodil leta 1955. Je avtor petnajstih knjig in dobitnik mnogih nacionalnih in mednarodnih nagrad, med drugim je leta 2011 prejel posebno nagrado UNESCA v Atalanti za pesmi “Carstvo ptic” in “Kipi tesnobe” ter nagrado Maraton Sarajeva za cikel pesmi “Ko sijejo žalosti”. Veliko njegove poezije je tudi prevedene, pričujoča pesem je iz njegove pesniške zbirke “Carstvo ptica”, ki je v prevodu Shahina Hasanija – Shkoze izšla leta 2013 na Hrvaškem. Bardhyl Maliqi živi in ustvarja v Sarandi.