Kaja Teržan POEZIJA

Kaja Teržan: Solo

Ali sem prevarant (koga), izdajalec (česa)
ali sem samo neumno zaslepljena z ozvezdjem, ki bdi
nad mano? Moje besede so postale meta-faktografske;
iz življenja sem posrkala sokove in jih izvozila v Vesolje.
To se ne sme. In nič posebnega ni
dodeljena naloga, a občutek imam, da zahteva polno prisotnost.
Kako bova to naredili, vprašam svojo kontinuiteto.
Kot vse doslej, mi pritrjuje naučena notranja struktura, dobro
bova preučili pokrajino in točke, ki mejijo na Odprtino.
Potem pa naj se zgodi Kaj?
Nisem Robin Hood, da bi znala ločevati bogastvo od revščine.
V moji skrinji je precej neuporabnega zlata.
(Ali pa sem hotela reči neuporabljenega?)
Te misli prekine prijatelj, ki me z veliko mero zmedenosti
vpraša, kje naj se usede. (Trije stoli so pravo prostranstvo.)
A ni se šlo za to. Čakal je, da ga pozdravim, objamem.
Jaz pa sredi Raztapljanja …

 

Kaja Teržan
Latest posts by Kaja Teržan (see all)