Milan Petek Levokov: Poema o naši slavni gospodarski konjukturi, gledani skozi avtobusne vozne rede oziroma poema brez veze

o vsem se lahko napiše pesem

recimo

tudi o naši znameniti gospodarski rasti

z njo smo posekali mnoge države

skoraj držali boga za jajca

– mislim na najbolj razvite dežele, seveda

tako so nam poročali političarji

po časopisih in televiziji

obljubljali skorajšnji raj

v katerega se bomo direktno odpeljali

z letali

in z zelo hitrimi vlaki

– očitno pa ne z avtobusi

ker je z njihovimi voznimi redi nekaj narobe

z linijami

s prihodi – odhodi

smereh – via

še pred nekaj desetletji

je na desetine linij vabilo na vse konce

te dežele

in zunanjega sveta (kljub mejam)

človek je samo izbiral smeri – via

potem, ko so meje izginile

posledica demokratičnih procesov

globalizacije

ekonomske svobode

privatne iniciative

racionalizacije

stabilizacije

normalizacije

in vsega ostalega

so se skrčili avtobusni vozni redi

in zveze s kraji po tej deželi

(Slovenija, moja dežela, kje si?)

z zunanjim svetom

na tri ali štiri linije

kdor je mogel

zmogel

je šel smer via

eni ostajamo v tem napol pozabljenem mestu

v tej napol zapuščeni dolini

in deželi

med hazarderji, kurbami in bleferji

brez zveze

brez veze

Milan Petek Levokov