Najnovejše objave

Članek , Milan Petek Levokov

O Milan Petek Levokov (3 Člankov)
<p>Milan Petek Levokov se je rodil na Ptuju (1960), otroštvo preživel v Veliki Nedelji (pri Ormožu), po študiju prava na ljubljanski univerzi pa že vrsto let živi v Novi Gorici, kjer dela kot sodnik. Piše romane, kratko prozo ter poezijo; v okviru kratke proze se je preizkusil skoraj v vseh zvrsteh in žanrih, saj piše znanstveno fantastiko, humor in satiro, postmoderno in potopisno prozo, realistične novele za odrasle in kratko prozo za otroke in mladino. Za oddajo »Lahko noč, otroci« na Radiu Slovenija je prispeval že več kot sto svojih pravljic, je pa tudi soavtor besedila za otroško gledališko predstavo »Žalostna kraljična«, v izvedbi Gledališča na vrvici, Nova Gorica. Je tudi publicist, saj objavlja popotniške ter druge zapise (esej o teku, Polet fit, 2012) po revijah in časopisih. Literaturo objavlja v revijah oz. na Radiu Slovenija in radiu Trst, otroške pravljice v revijah za otroke, kratko prozo pa v Sodobnosti (Ljubljana), Dialogih (Maribor), v Primorskih srečanjih (Nova Gorica), Apokalipsi (Ljubljana) in drugod. Doslej ima 30 samostojnih knjižnih izdaj, njegova proza pa je tudi objavljena v antologijskih zbirkah z drugimi avtorji. Do zdaj je objavil pesniške zbirke »Paris at night« (2010), »Ujeti vodo med prsti« (2013) in »Slovenske pisarije« (2014). Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj.</p> <p>Foto (c) DK</p>

Milan Petek Levokov: Poema o naši slavni gospodarski konjukturi, gledani skozi avtobusne vozne rede oziroma poema brez veze

o vsem se lahko napiše pesem recimo tudi o naši znameniti gospodarski rasti z njo smo posekali mnoge države skoraj držali boga za jajca – mislim na najbolj razvite dežele, seveda tako so nam poročali političarji po časopisih in televiziji obljubljali skorajšnji raj v katerega se bomo direktno odpeljali z letali in z zelo hitrimi vlaki – očitno pa ne z avtobusi ker je z njihovimi voznimi redi nekaj narobe z linijami s prihodi – odhodi smereh – via še pred nekaj desetletji je [preberite več]

1. 2. 2016

Pogovor z Milanom Petkom Levokovim

V zadnji pesmi iz zbirke Ujeti vodo med prsti (2013) Beležka o avtorju citiraš Emila Ciorana: »Vse pokrajine tega sveta zamenjam za pokrajino svojega otroštva.« V kolikšni meri te otroštvo določa kot pesnika, pisatelja? Kakšno je bilo tvoje otroštvo in kaj ti pomeni danes? Zanimivo vprašanje. Pesem je ena izmed zadnjih iz tiste zbirke, napisana nekega februarskega dopoldneva, snežilo je nad Ljubljano, midva z Goranom Jankovićem, urednikom zbirke, pa sva sedela pred vrati KUD–a [preberite več]

25. 10. 2015

Milan Petek Levokov: O vzgoji pesnika

s pesnikom je treba ravnati dosledno in pravično že na začetku razčistiti kako in kaj kje mu je mesto takoj na kratko z njim, kar na – ti ne se mu pustit izsiljevat četudi stoka ali milo gleda ni noben bog – je le pesnik kar bi rad, naj si zasluži dva obroka na dan, nič več kdaj pa kdaj še kak priboljšek a ne pretiravat s pijačo zmerno, ker pesniki nimajo mere kakšna pohvala ne škodi vendar previdno, da se ne prevzame paše mu glajenje (se pravi: hvala) a ne proti njegovi dlaki [preberite več]

13. 7. 2015