João Luís Barreto Guimarães: Preludij

S seboj nosim ta dan kot
podplat čevlja nosi
žvečilko. Pesem gre brez strahu
(širi se po papirju)
pušča zapisano črno na belem
kar je imela povedati
(neutrudno zasleduje tisto
kar še ne obstaja). In po čem diši nov
dan?
Za zdaj po pečenem krompirčku –
pesem je pravi mali čudež: vi pa
se odločite ali olepšuje stvarnost
(ali ne).
Kajti vedno bo prišel nekdo ki bo iskal
natančne podobe
(in zavračal ukano ki krasi lepoto)
in spraševal po resnici ki obstaja
v običajnih rečeh.

Iz portugalščine prevedla dr. Barbara Juršič

*na željo avtorja, ki v originalu ne uporablja vejic, se je tak način zapisa ohranilo tudi v prevodu

João Luís Barreto Guimarães
Latest posts by João Luís Barreto Guimarães (see all)