Najnovejše objave

Maria Pawlikowska Jasnorzewska: Naravi

Narava, vsemogočna, bodi mi danes domovina!

Naj ti bom podložna, s celim svojim grenkim srcem …

(Kar sicer itak sem! Hote ali proti svoji volji

bom morala nekoč umreti na tvoj ukaz …)

 

Neusmiljena, tako do močnih kot do šibkih,

si bila prva in boš zadnja. Zmagoslavno

se boš pojavila sred ruševin, ob zatonu človeštva,

kot zimzelen na mrtvaških spomenikih.

 

Tvoj prapor: m a v r i c a – naj bo tudi moj, tako pisan

kot nobeden drug na svetu. Ker kaj naj mi pod njim grozi?

Kdo je od tebe močnejši, da bi naju ponižal?

Kdo bi me lahko izgnal iz tvojih vseobjemajočih posesti?

 

Ker kje so tvoje meje, najstarejša patria?

Sonce in mesec – najina, in mlečnih cest razlitje.

Kdo naj bi naju premagal, kdo bil močnejši od naju?

Pred kom trepečejo vladarji, ko jih branijo štabi zdravnikov?

 

Mavrica, zastava, ki se viješ nad vsemi paviljoni

vseh držav! Roke okupatorjev te ne morejo doseči!

Sedembarvno kokardo hočem nositi na prsih

in na velikost narodov gledati čez rame.

 

Moja polomljena krila, potrgano preteklost

polagam predte. Od zdaj naprej, žareča od ponosa,

bom gledala brez strahu in brez zanosa

na spreminjajoči se vsako leto zemljevid …

 

Za tvoje obvarovanje mi ni treba moliti,

ker se boš obvarovala sama, ti, na veke vekov večna.
 

leta 1941, London

 

Prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka

 

(pesem je iz pesniške zbirke Dve poljski pesnici / Dwie polskie poetki, ki bo izšla pri Kulturno umetniškem društvu Poiesis decembra 2016)

Maria Pawlikowska Jasnorzewska

Maria Pawlikowska Jasnorzewska

Maria Pawlikowska Jasnorzewska se je rodila leta 1893 v Krakovu v znani umetniški družini Kossak: oče in dedek sta bila slavna slikarja, sestra, Magdalena Samozwaniec, in sestrična, Zofia Kossak (Szczucka) Szatkowska, pa pisateljici, obe po študiju na likovni akademiji, prav tako kot predstavljena pesnica. Njena tenkočutna lirika je bila med obema vojnama široko priznana, pa tudi danes, ko velja za kanonsko klasiko, nas priteguje oblikovna preciznost teh pesmi, večkrat skorajda aforistična, ob pogosti pesničini globoko doživljeni svetovljanski kulturi. Do leta 1945, ko je umrla v vojnem izgnanstvu (od leta 1940 je živela v Angliji), je objavila nekaj manj kot 20 zbirk (med najbolj znane naslove spadajo: Nebeški mandlji (1922), Poljubi (1926), Pahljača (1927), Gozdna tišina (1928), Pariz (1928), Surova svila (1932) in Kristalizacije (1937).
Maria Pawlikowska Jasnorzewska

Latest posts by Maria Pawlikowska Jasnorzewska (see all)

O Maria Pawlikowska Jasnorzewska (2 Člankov)
Maria Pawlikowska Jasnorzewska se je rodila leta 1893 v Krakovu v znani umetniški družini Kossak: oče in dedek sta bila slavna slikarja, sestra, Magdalena Samozwaniec, in sestrična, Zofia Kossak (Szczucka) Szatkowska, pa pisateljici, obe po študiju na likovni akademiji, prav tako kot predstavljena pesnica. Njena tenkočutna lirika je bila med obema vojnama široko priznana, pa tudi danes, ko velja za kanonsko klasiko, nas priteguje oblikovna preciznost teh pesmi, večkrat skorajda aforistična, ob pogosti pesničini globoko doživljeni svetovljanski kulturi. Do leta 1945, ko je umrla v vojnem izgnanstvu (od leta 1940 je živela v Angliji), je objavila nekaj manj kot 20 zbirk (med najbolj znane naslove spadajo: Nebeški mandlji (1922), Poljubi (1926), Pahljača (1927), Gozdna tišina (1928), Pariz (1928), Surova svila (1932) in Kristalizacije (1937).