Najnovejše objave

Dve poljski pesnici / Dwie polskie poetki

Dve poljski pesnici / Dwie polskie poetki: Maria Pawlikowska Jasnorzewska in/i Justyna Radczyńska

Dvojezična pesniška zbirka Dve poljski pesnici / Dwie polskie poetki prinaša pesmi dveh med seboj v času precej oddaljenih avtoric: pesmi klasika moderne poljske poezije Marije Pawlikowske Jasnorzewske (1891-1945) in sodobne poljske pesnice Justyne Radczyńske (r. 1965), ki nam nazorno uzaveščata »razliko med nekdanjim in sedanjim načinom pisanja poljskih pesnic« (Katarina Šalamun Biedrzycka). Pesmi je izbrala, prevedla ter k njim spremni notici napisala Katarina Šalamun Biedrzycka. [preberite več]

Maria Pawlikowska Jasnorzewska: Naravi

Narava, vsemogočna, bodi mi danes domovina! Naj ti bom podložna, s celim svojim grenkim srcem … (Kar sicer itak sem! Hote ali proti svoji volji bom morala nekoč umreti na tvoj ukaz …)   Neusmiljena, tako do močnih kot do šibkih, si bila prva in boš zadnja. Zmagoslavno se boš pojavila sred ruševin, ob zatonu človeštva, kot zimzelen na mrtvaških spomenikih.   Tvoj prapor: m a v r i c a – naj bo tudi moj, tako pisan kot nobeden drug na svetu. Ker kaj naj mi pod njim [preberite več]

Justyna Radczyńska: v legnici se zdaj pišejo pesmi tako:

predvsem z belim šivom do zdaj uporabljanim samo za ločitve verzov z verzi rokuje se bolj s prazno vrstico in zgovornim molkom   ker pomanjkanje besed je postalo edino protitelo za neizbežni erotizem jezika zdaj ga kroti neizgovorjeno, ki zaznamuje vsak naš molk z minusom besed   torej smo tam prakticirali izključno pozdravljanja ki pa jim nismo dodali poslavljanj in ko mi niste govorili ničesar sem najbolj dojela, kaj ste hoteli reči   in nisva molčala izmenoma, ampak [preberite več]

Maria Pawlikowska-Jasnorzewska: Razkošno poletje

Razkošno poletje, velikanski pav, ki stoji za ograjo parka in razprostira peresno pahljačo, ki se dviguje kot črnovijoličasti dim: naokrog se ozira z modrimi očmi, njegove zlato-sinje trepalnice so ganljive. In iz njegovih bleščečih prsi se trgajo močni kriki, da se trese lapuhov zeleno meso, drgečejo velika rabarbarina srca in zlatice, ki prevračajo listke iz ljubezni do žara, in orhideje, ki že, čeprav še pojejo, usihajo. O, sedi na moje okno, prečudovito poletje, naj zarijem [preberite več]