Maria Pawlikowska-Jasnorzewska: Razkošno poletje

Razkošno poletje, velikanski pav,
ki stoji za ograjo parka
in razprostira peresno pahljačo,
ki se dviguje kot črnovijoličasti dim:
naokrog se ozira z modrimi očmi,
njegove zlato-sinje trepalnice so ganljive.
In iz njegovih bleščečih prsi
se trgajo močni kriki,
da se trese lapuhov zeleno meso,
drgečejo velika rabarbarina srca
in zlatice, ki prevračajo listke iz ljubezni do žara,
in orhideje, ki že, čeprav še pojejo, usihajo.
O, sedi na moje okno, prečudovito poletje,
naj zarijem glavo v tvoje toplo perje,
polno začimbnih dišav,
ki v vetru drhti –
naj mi rumeno sonce
z vročo roko zastre oči,
naj se od slasti moja duša upogiba
kot plešoča v vrtincih riba.
 
Prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka

Maria Pawlikowska Jasnorzewska

Latest posts by Maria Pawlikowska Jasnorzewska (see all)