Najnovejše objave

Maria Pawlikowska-Jasnorzewska: Razkošno poletje

Razkošno poletje, velikanski pav,

ki stoji za ograjo parka

in razprostira peresno pahljačo,

ki se dviguje kot črnovijoličasti dim:

naokrog se ozira z modrimi očmi,

njegove zlato-sinje trepalnice so ganljive.

In iz njegovih bleščečih prsi

se trgajo močni kriki,

da se trese lapuhov zeleno meso,

drgečejo velika rabarbarina srca

in zlatice, ki prevračajo listke iz ljubezni do žara,

in orhideje, ki že, čeprav še pojejo, usihajo.

O, sedi na moje okno, prečudovito poletje,

naj zarijem glavo v tvoje toplo perje,

polno začimbnih dišav,

ki v vetru drhti –

naj mi rumeno sonce

z vročo roko zastre oči,

naj se od slasti moja duša upogiba

kot plešoča v vrtincih riba.

 

Prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka

 

(pesem je iz pesniške zbirke Dve poljski pesnici / Dwie polskie poetki, ki bo izšla pri Kulturno umetniškem društvu Poiesis decembra 2016)

Maria Pawlikowska Jasnorzewska

Maria Pawlikowska Jasnorzewska

Maria Pawlikowska Jasnorzewska se je rodila leta 1893 v Krakovu v znani umetniški družini Kossak: oče in dedek sta bila slavna slikarja, sestra, Magdalena Samozwaniec, in sestrična, Zofia Kossak (Szczucka) Szatkowska, pa pisateljici, obe po študiju na likovni akademiji, prav tako kot predstavljena pesnica. Njena tenkočutna lirika je bila med obema vojnama široko priznana, pa tudi danes, ko velja za kanonsko klasiko, nas priteguje oblikovna preciznost teh pesmi, večkrat skorajda aforistična, ob pogosti pesničini globoko doživljeni svetovljanski kulturi. Do leta 1945, ko je umrla v vojnem izgnanstvu (od leta 1940 je živela v Angliji), je objavila nekaj manj kot 20 zbirk (med najbolj znane naslove spadajo: Nebeški mandlji (1922), Poljubi (1926), Pahljača (1927), Gozdna tišina (1928), Pariz (1928), Surova svila (1932) in Kristalizacije (1937).
Maria Pawlikowska Jasnorzewska

Latest posts by Maria Pawlikowska Jasnorzewska (see all)

O Maria Pawlikowska Jasnorzewska (2 Člankov)
Maria Pawlikowska Jasnorzewska se je rodila leta 1893 v Krakovu v znani umetniški družini Kossak: oče in dedek sta bila slavna slikarja, sestra, Magdalena Samozwaniec, in sestrična, Zofia Kossak (Szczucka) Szatkowska, pa pisateljici, obe po študiju na likovni akademiji, prav tako kot predstavljena pesnica. Njena tenkočutna lirika je bila med obema vojnama široko priznana, pa tudi danes, ko velja za kanonsko klasiko, nas priteguje oblikovna preciznost teh pesmi, večkrat skorajda aforistična, ob pogosti pesničini globoko doživljeni svetovljanski kulturi. Do leta 1945, ko je umrla v vojnem izgnanstvu (od leta 1940 je živela v Angliji), je objavila nekaj manj kot 20 zbirk (med najbolj znane naslove spadajo: Nebeški mandlji (1922), Poljubi (1926), Pahljača (1927), Gozdna tišina (1928), Pariz (1928), Surova svila (1932) in Kristalizacije (1937).