Jan Šmarčan: ***

Sediš v kavarni, kjer ste nekoč preživljali

dneve. Najstarejši je dobil sina, najmlajši je

socialni podpiranec, ti si postal popotnik.

Takrat ste vedeli, da je kava najslajša ob

nedeljskih popoldnevih – služba, ki ste jo

imeli je poznala nedeljski počitek, nato jo je

požrla recesija in vi ste odšli vsak na svojo

stran. Ob cigareti in pivu se spominjaš tistih

brezskrbnih dvajsetih. Sedaj ko ste zagazili

globoko v trideseta je jasno: živite in se

starate, moči je še vedno dovolj, a še kakšen

poskus samomora vas bo dotolkel do te mere,

da boste vsi padli na mesto socialnega

podpiranca. Žena najstarejšega je ostra, dekle

najmlajšega verjame v umetnost, tvoja

prijateljica ti s prstom kaže pot. Zagazili ste

globoko v trideseta in vsak od vas se sprašuje

ali je še smiselno vztrajati na tej poti.

About
Latest Posts

Jan Šmarčan

Rojen 24.1.1979 v Mariboru, kjer živim, delam in študiram. Prva objava leta 1999 sovpada z začetki javnih nastopov. Več objav v zbornikih in revijah. Sodeloval pri nekaj performanceih. Uglasbena poezija na CD-jih projekta »Rokerji pojejo pesnike«. Zaenkrat dve samostojni publikaciji: »Njej« (Litera 2007), »Tebi« (Droplja 2014). Sodelovanje na slovenskih in tujih festivalih. Preveden v nemški, angleški, hrvaški, bosanski, srbski, romunski in madžarski jezik, branja po Sloveniji, Avstriji, Romuniji in na Hrvaškem. Nekaj nagrad. Literatura je nekaj, kar me bo zagotovo spremljalo skozi celo življenje, je ena najbolj gotovih stalnic mojega bivanja. Sicer pa: naj literatura spregovori.

Foto (c) Maja Šivec