Jure Potokar: Dom

dom je tam, kjer se ustavi duša,
kjer vsak dotik podplatov s tlemi
nadaljuje zgodbo, dolgo več kot tisoč let.
 
ostri kamenček se ti zajeda v kožo,
škržati ti z brezkončno prošnjo umivajo uho.
če zapreš oči, se pred teboj razgrinja
 
enciklopedija obrazov, ki jih več ni.
dolga pot v delfe ti lepi prah na obraz.
trpko se navzdol zasukajo kotički ust.
 
v glino si zapisal le prgišče zmag.

Jure Potokar

Jure Potokar

Rodil sem se v Ljubljani 30. junija 1956. Po srednji šoli sem vpisal študij slovenistike na filozofski fakulteti, obenem pa sem začel aktivno delovati v literarni sekciji Študentskega kulturnega centra (ŠKUC) in na Radiu Študent, za katerega sem pisal predvsem o glasbi.

Leta 1980 sem pri ŠKUC-u izdal prvo pesniško zbirko Aiton, dve leti kasneje pa sem v Pesniškem almanahu mladih objavil drugo zbirko Pokrajina se tu nagiba proti jugu (MK 1982). Pri isti založbi sem objavil še dve pesniški zbirki Ambienti zvočnih pokrajin (1986) in Stvari v praznini (1990).

S prevajanjem sem se začel ukvarjati že med študijem. Najprej sem veliko prevajal za Radio Študent in radio Slovenija, kasneje sem se začel s prevajanjem ukvarjati profesionalno. Doslej sem prevedel več kot devetdeset knjižnih naslovov, tako poezije kot proze. Med drugim sem prevedel poezijo Josipa Ostija, Leonarda Cohena, Izeta Sarajlića, Niyija Osundareja, Dereka Walcotta …, prozo Henryja Millerja, Breta Eastona Ellisa, Salmana Rushdieja … in številne strokovne knjige.

Zapise o popularni glasbi ter ocene plošč in koncertov sem objavljal v Mladini, Naših razgledih, Poletu, Pogledih, Dnevniku, Delu, Teleksu, Muski, na Radiu Študent, radiu Glas Ljubljane in na RTV Slovenija, še zlasti na TV, za katero sem dolga leta prevajal skoraj vse glasbene dokumentarce.

Foto (c) Tihomir Pinter
Jure Potokar

Latest posts by Jure Potokar (see all)