Najnovejše objave

Daniel Radočaj: Genetska predispozicija

Moje ime Daniel je nastalo iz hebrejske zloženke dan-i-El, v prevodu Bog je moj sodnik. Priimek Radočaj izhaja iz ogulinsko-modruške doline, iz rado-čajati ali v prevodu odpočivati se. Radočaj je pradedov osebni vzdevek, porogljivega značaja – len, ne mara delati. V Republiki Hrvaški obstajajo celo tri istoimenske vasi, izmed katerih je matična tista v Karlovaški županiji. Niti v eni izmed njih ni trgovine, obrtne delavnice ali podobnih pravnih organizacij, ki bi s čimerkoli spominjale na DELO. Ona pa še naprej pričakuje da bo ta Radočaj dvignil rit s kavča, se odtrgal od ponovitve včerajšnje serije in ji pomagal (v nedeljo!) pospraviti stanovanje. Da zato ni niti najmanjše možnosti, ve celo Bog. Kot je bilo povedano, On je moj sodnik!

11.11.2010

*podatki o priimku Radočaj so vzeti iz knjige »Stari rodovi Ogulinsko-modruške udoline« – Hrvoje Salopek, Matica hrvatska – Zagreb, 1999

 

Prevedel Peter Semolič

Daniel Radočaj

Daniel Radočaj

Daniel Radočaj se je rodil 7. marca 1979 v Puli, kjer tudi živi. S svojimi aforizmi, poezijo in kratkimi zgodbami je zastopan v štiridesetih literarno-kulturoloških tiskanih publikacijah tako na področju bivše Jugoslavije kot izven nje, njegovo delo pa je prevedeno v angleščino, makedonščino in poljščino. Je član istrske podružnice Društva hrvaških književnikov. Do zdaj je objavil pet knjig: »Četrdeset i četiri plus šezdeset deveta«, 2006, »Velika smeđa fleka«, 2011, »Ponekad bih odlazio k njoj biciklom«, 2013, »Vodič kroz Krležu ili Priča o godinama opasnog življenja (koautorski roman s Ivanom Glišićem)«, 2013 in »Suprotno od nogometa ili Što za vrijeme utakmice rade tvoji prijatelji koji ne vole nogomet«, 2014.
Daniel Radočaj

Objave avtorja Daniel Radočaj ( poglej vse)

O Daniel Radočaj (1 Člankov)
<p>Daniel Radočaj se je rodil 7. marca 1979 v Puli, kjer tudi živi. S svojimi aforizmi, poezijo in kratkimi zgodbami je zastopan v štiridesetih literarno-kulturoloških tiskanih publikacijah tako na področju bivše Jugoslavije kot izven nje, njegovo delo pa je prevedeno v angleščino, makedonščino in poljščino. Je član istrske podružnice Društva hrvaških književnikov. Do zdaj je objavil pet knjig: »Četrdeset i četiri plus šezdeset deveta«, 2006, »Velika smeđa fleka«, 2011, »Ponekad bih odlazio k njoj biciklom«, 2013, »Vodič kroz Krležu ili Priča o godinama opasnog življenja (koautorski roman s Ivanom Glišićem)«, 2013 in »Suprotno od nogometa ili Što za vrijeme utakmice rade tvoji prijatelji koji ne vole nogomet«, 2014.</p>