Hiva Panahi: Skrivnosti snega

Moje skrivnosti so sneg za velikimi okni
V trenutku, ko pade, se začne potovanje
Vse je utišano in belo
Potovanje k razumevanju krikov
Potovanje k Bogu, ki nas kar naprej zapušča

Nekoč sem nosila rdeče škornje
Nesla sem svečo na Božji grob
Ob vrnitvi me je babica poljubila na čelo
Vedela sem, da je napočil čas za rdečo pravljico
Za prečkanje temnih prostorov
Za doseganje resnice
Pravljice so prihajale v našo hišo
Videla sem spati junake
Ko bi jim le lahko dala svojo pisano blazino
Noč močnega sneženja
Moja soba je bila polna metuljev in vodnih lilij
Do jutra sem posedala z njimi po vrtovih
Snežilo je ves dan, snežilo je vso noč

Naslednji dan so besede vrabcev postale sneg
Srca golobic so postala sneg
Nisem jih našla, da bi jih nahranila
Sosedovi otroci so se kepali
Sneg je zatrpal vrata hiš
Otrokom so pomrznile roke

Soseda pravi, da je sneg na gori topel
Lajša ji bolečine
Sneg je bil hijacintina skrivnost
Ljudje so odšli v gore
Za ženske v mestu so bile šade* prepovedane
Dale so jih drevesom
Drevesa so delala senco pešmergam**
Sneg je bil mati, vedel je vse
Nosil je neznansko bolečino
Vsem se je usipal iz oči
Sneg, povsod vse polno snega
Kako je snegu uspelo ostati zaljubljen
V toliko belih pesmi?

Sneg je prišel in odšel
Meščani so živeli v bolečini
Ulice so se odrekle ženskam
Ljudje so se postarali v eni sami noči
Ni bilo dovolj snega
Da bi prekril kri žensk
Kri devic
Mesto ni vedelo, kaj bi z njihovimi trupli***
Celo kamenje in zemlja so morali oditi
Potovanje angelov
Potovanje po snegu
Zgodbe mojega dedka so bile sneg

Neprenehoma sneži, belo, belo
Življenje namesto genocida
Sneg je velika duša
Sneg je radodaren
Vse je postalo belo
Sneg ima mehko srce
Prekriva mesto, v katerem se je prelila kri

2001, Atene

* Šada: tradicionalni kurdski šal mladih žensk, ki ga nosijo, ko gredo na srečanje s svojo ljubljeno osebo
** Pešmerge: Kurdski bojevniki
*** Omenjeno mesto je Sanandaj, ki ga še vedno včasih imenuje »mesto prelivanja krvi«, po velikem genocidu nad Kurdi v Iranu med leti 1980 in 1985

Iz angleščine prevedel Peter Semolič

About
Latest Posts

Hiva Panahi

Dr. Hiva Panahi je sodobna neodvisna znanstvenica, pisateljica, pesnica in prevajalka kurdskega rodu, rojena leta 1980 v Sanandaju v provinci Kurdistan v Iranu. Prvo pesem je objavila v kurdski reviji Serwe pri trinajstih letih. Zaradi svojega pisanja je bila v mladosti zaprta in mučena. Konec devetdesetih let je bila štipendistka Mitterrandove fundacije za preučevanje Evrope in v okviru tega programa se je nekaj let znašla v Atenah v Grčiji. Doktorirala je iz političnih družbenih ved s poudarkom na politični sociologiji na univerzi Panteion v Grčiji. Kot avtorica in pesnica je prejela več mednarodnih nagrad za svoj prispevek h klasičnim študijam, njena poezija pa je vključena v različne antologije, kot tudi v knjigo Karen Van Dyke's Austerity Measures: The New Greek Poetry pri NYRB. Pred časom je bila kot tujka deležna krutega preganjanja tudi v Grčiji in se je zatekla v Švico.