Najnovejše objave

Delimir Rešicki: Za prijatelja, za Aleša Debeljaka

Podari mi še čisto malo pajčevine.

Podari mi tudi slovar, znova in znova.

Da počasi prekrižam v njem vse

zdaj odvečne, breztelesne besede.

Saj tako že dolgo nimam ne drugega

ne pametnejšega dela.

Enkrat tedensko rinem voziček

s kosilom, večerjo ali zajtrkom

ali pobiram ogorke po bolnišničnem dvorišču.

Vmes je veliko ur za branje, neki drugačni ljudje

pijejo litre instant kave že okoli treh ponoči.

Tisti, ki se je namenil od tu odpotovati v popolno tišino

zdaj v spominu sedi na lesenih sedežih v starem vagonu.

Dim parne lokomotive, laterna in ogenj prazgodovine

počasi ogrevajo tistega, ki je dušo po smešni ceni prodal

za meglo, od postaje do postaje, zdaj ve

da z meglo prav nikoli ni sklepati nobenih poslov.

To kar dnevna obljubi, se nočna več ne spominja

tisto kar nočna reče, dnevna zanika in reče

»naš dolg je poplačan«.

Tako sem vidiš, jaz zapravil

skoraj čisto vsak svoj odvisni stavek.

Mladi dnevi, povratna vozovnica za Zagreb

Križanke, Struga, 1984.

Črni se imenuje Drim tam, kjer je Biljana

platno za nekoga besede belila.

Iz dneva v dan je Mick Jagger, ko še ni bil

Sir, po smrti Briana Jonesa

in na spominskem koncertu v Hyde Parku 5.6.1969

bral verze pesmi Adonais P. Shelleyja

posvečene mrtvemu Keatsu.

Podari mi še enega sopotnika

v vagonu je zdaj banda, ki s karbonsko nitjo

šiva usta vsem sužnjem starejšim od osem let

misleč, da je poetska pravica

sramotna norost nadutih bednikov

crknila kot lahkomiselna žival v pasti,

ki je čisto nihče več ne obide.

Včasih ponoči hodim ob cesti

»Ko glasba preneha, ugasnite luči

Ko glasba preneha, ugasite luči«

piše na vsakih sto metrov na tripu dolgem milijon let.

Niti enega avtoštoparja  ni več na Mlečni stezi.

Toda glasba ne preneha

pa čeprav še zadnje jagnje ostane brez zvonca,

ko že noč se spušča s hribov

s sto tisoč svojih asasinov

in psov od katerih smo kupovali

in jim tihotapili hašiš, tobak in petrolej

takrat, takrat, takrat, hej

za denar všit v dvojne žepe.

Rad bi enkrat imel svojo sobo

v njej samo posteljo, omaro in okno z razgledom

na karkoli brez imena.

Jebe se mi za žice in meje

za vsakega samomorilskega bombaša ali bombašico

nikoli nisem obstajal

če danes obstajate vi.

Podari mi še čisto malo pajčevine.

Tako, za prvo silo, da bo pri roki

če bo to še potrebno, vsi idoli so

zdaj v črvojedini, šklatu in somraku

eno za drugim prihajajo Brankovo, Žarkovo in Rolandovo pismo

drhal s sokrvico in peno v očeh in na ustnicah

pa že hiti k prvim hišam.

 

Prevedel Tone Škrjanec

Delimir Rešicki

Delimir Rešicki

se je rodil leta 1960 v Osijeku. Študij kroatistike je zaključil na takratni Pedagoški, danes Filozofski fakulteti v istem mestu. Poezijo, prozo, literarno kritiko ter medijsko publicistiko in eseje je začel v začetku osemdesetih let objavljati v vseh pomembnih hrvaških časopisnih in drugih glasilih. Objavil je okoli dvajset knjig pesmi, proze in esejev. Preveden je bil v številne jezike – v nemškega, angleškega, italijanskega, francoskega, švedskega, madžarskega, poljskega, slovaškega, ruskega, bolgarskega, makedonskega in slovenskega.
S pesniškimi, proznimi in esejističnimi teksti je zastopan v številnih antologijah in pregledih sodobne hrvaške poezije, proze in esejistike, kot tudi v nekaterih mednarodnih antologijah. Za svoje delo je dobil več hrvaških in mednarodnih nagrad in priznanj.
Delimir Rešicki

Objave avtorja Delimir Rešicki ( poglej vse)

O Delimir Rešicki (1 Člankov)
<p>se je rodil leta 1960 v Osijeku. Študij kroatistike je zaključil na takratni Pedagoški, danes Filozofski fakulteti v istem mestu. Poezijo, prozo, literarno kritiko ter medijsko publicistiko in eseje je začel v začetku osemdesetih let objavljati v vseh pomembnih hrvaških časopisnih in drugih glasilih. Objavil je okoli dvajset knjig pesmi, proze in esejev. Preveden je bil v številne jezike – v nemškega, angleškega, italijanskega, francoskega, švedskega, madžarskega, poljskega, slovaškega, ruskega, bolgarskega, makedonskega in slovenskega.<br /> S pesniškimi, proznimi in esejističnimi teksti je zastopan v številnih antologijah in pregledih sodobne hrvaške poezije, proze in esejistike, kot tudi v nekaterih mednarodnih antologijah. Za svoje delo je dobil več hrvaških in mednarodnih nagrad in priznanj.</p>