Tone Škrjanec

Matthew Rohrer: Fotografije Allena Ginsberga v galeriji Grey, New York

Fotografije mladih ljudi ki se starajo so kot prižgane luči v visoki zgradbi ko je sonce še vedno na nebu. Zelo posebna melanholija se je vrniti na ulice z vseh strani obdane z okni — prekinitev za sms si zadet? — dobro — Ginsbergove fotografije so sijajne – precej boljše so kot ta pesem — kjer popotnik pod obokom posname avtoportret. Pa vendar nekaj je pri fotografiji kar zastruplja srce. Prevedel Tone [preberite več]

Miloš Djurdjević: Dihanje

za Toshia Matsumota dnevi sploščeni od vročine niti oblaki ne morejo dihati betonske pregrade in okrogla okna v rastru val za valom obliva nizke strehe kot negiben kembelj po velikanskem snetem zvonu spoji niso členi kot se na vedno isti sliki rdeča vedno pojavlja pod krinko kot okras naključni mimoidoči ograje in stopnišča vedno so odprta vedno znova nerazumljiva in precizni kamniti bloki železni kabli v kamnolomu in bori ki se kažejo [preberite več]

Luisa Gastaldo: Ornitologija

* lastovke rišejo raznolike sledi nad električnimi kabli razpenjajo med strehami v Topolovem skrivnostne pentagrame vriskov * na Margheritinem vrtu v Seuzi medtem ko pijemo kozarček pinota se tu in tam prikaže moder ptiček mislim da gre za vodomca (svetloba je včasih varljiva) odide neprepoznan – preveč oddaljen za mojo dioptrijo * mati skrbno krmi velikega kosa nikakor ne bi rekli da gre za njenega otroka če ne bi bilo rumenjakasto obarvanega kota kljuna * joj [preberite več]

Hiša v Ljubljani / Casa a Lubiana

V soboto 14.05.2016 se je v Galeriji Srečišče, Hostel Celica, odvila pesniško prevajalska delavnica Hiša v Ljubljani / Casa a Lubiana v organizaciji Spletne revije za poezijo Poiesis, bloga za italijansko-slovensko literarno izmenjavo La casa di carta / Papirnata hiša in KUD Sestava. Na njej so sodelovali pesnice in pesniki iz Slovenije in Italije Luisa Gastaldo, Marina Moretti, Andraž Polič, Tone Škrjanec, Kaja Teržan in Francesco Tomada ter prevajalki Kristina Jurkovič in Veronika [preberite več]

Hiša v Ljubljani / Casa a Lubiana

Lepo vabljeni v soboto 14. maja 2016 ob 20.00 v Hostel Celica, Galerija Srečišče, Metelkova 8 v Ljubljani na pesniški večer ob zaključku pesniško-prevajalske delavnice slovenske in italijanske poezije ter na predstavitev bloga za italijansko-slovensko literarno izmenjavo La casa di carta / Papirnata Hiša Hiša v Ljubljani / Casa a Lubiana. S svojimi deli in prevodi bodo sodelovali pesnice in pesniki Luisa Gastaldo, Marina Moretti, Andraž Polič, Tone Škrjanec, Kaja Teržan in [preberite več]

Delimir Rešicki: Za prijatelja, za Aleša Debeljaka

Podari mi še čisto malo pajčevine. Podari mi tudi slovar, znova in znova. Da počasi prekrižam v njem vse zdaj odvečne, breztelesne besede. Saj tako že dolgo nimam ne drugega ne pametnejšega dela. Enkrat tedensko rinem voziček s kosilom, večerjo ali zajtrkom ali pobiram ogorke po bolnišničnem dvorišču. Vmes je veliko ur za branje, neki drugačni ljudje pijejo litre instant kave že okoli treh ponoči. Tisti, ki se je namenil od tu odpotovati v popolno tišino zdaj v spominu sedi na [preberite več]

Matvei Yankelevich: Epistolarna pesem

Zdravo, v redu sem, dobro se imam, hočem reči, da posedam, kadim, v resnici ne razmišljam o tebi ali kom drugem. Zabavam se s stvarmi, recimo s papirjem in tem, kako se ga da uporabiti za to ali ono. Za črke – to je en način – ampak samo eden od mnogih. Pravijo, da morajo črke komunicirati, vendar pa so le delček komunikacije. Samo zvok ni dovolj. Čeprav me nekatere črke zelo vznemirjajo. Predvsem samoglasniki, dolgi in čustveni. Niso ravno kriki, vendar skoraj. Bolj stoki kot [preberite več]

Matthew Zapruder: Trenutek

v določenih trenutkih dvignem glavo in pomislim na svoj vrt ki v resnici ni moj sem pa zanj plačal najemnino in začnem ga opazovati v tem najbolj turističnem predelu tega zaspanega mesta San Francisco z vsem povezanega z mostovi da je od zgoraj na zemljevidih videti kot nesimetrična morska zvezda ves čas pozabljam kako blizu vode živim in v tistih trenutkih mi uspe postati precej manj popolnoma odsoten zaradi obveznosti ki si jih ne morem niti zapomniti stegnem roko da odprem žaluzije [preberite več]

Širi poezijo, ne strahu – odprti mikrofon

V soboto 27. februarja 2016 se je v Ljubljani, v dvorani Kult3000, v Mariboru, v Kavarni Piaf, in v Portorožu, v Kanela Baru, odvilo drugo branje v sklopu mednarodnega projekta Širi poezijo, ne strahu / Spread poetry, not fear pod naslovom Širi poezijo, ne strahu – odprti mikrofon. Prvo branje je potekalo 10. decembra 2015 v Luksemburgu. Enainosemdeset pesnic in pesnikov ter glasbenikov iz šestih držav je pokazalo in dokazalo, da poezija ima moč, da razblini marsikateri strah. Ali kot [preberite več]

Pogovor s Tonetom Škrjancem

Tvojo poezijo berem kot poudarjeno čutno poezijo; k temu me vodijo že naslovi zbirk Blues zamaha, Sonce na kolenu, Koža in za zdaj zadnja Sladke pogačice, če navedem le nekatere. Kje se pri tebi začne pesem: v duhu, na papirju, v telesu, njegovem mnogoterem gibanju, …? Bi rekel, da se začne v duhu pa tudi v telesu, ki je lahko v gibanju ali pa ne. Vse to se prepleta. Najprej v duhu oziroma v glavi, če ga tako povežem s telesom. Pesmi pišem na mah, kot se temu reče. Na začetku je [preberite več]