Miloš Đurđević: Nezaželeni gostje in dolgovi

tukaj nihče ne umira oni še vedno stojijo
na ulici votla so jim kolena mlahave
roke nikamor ne odhajajo nikamor ne gredo
kot da so zastali korak nazaj njihova

mera in obseg sence sta vse krajša vsako
jutro vse ožja do mraka za tistim
drugim vogalom želel bi jim morda sredi
dneva pristopiti in kot da grem mimo reči zakaj

stojite kruh ni v mojih rokah edina
realnost je kakor luske po katerih ste bredli
in tišine v kateri ste se opotekli in zakašljali
kot da vam smrt struži po grlu čeprav

ste vedeli da darov zaradi katerih ste se enkrat
zbrali v polnem krogu nihče ne želi vzeti
potem sem si obrisal roke in pustil vodo
teči ker je pipa kapljala celo noč
 
Prevedel Tone Škrjanec

Miloš Đurđević