Miloš Đurđević: Dihanje

            za Toshia Matsumota
 
dnevi sploščeni od vročine niti
oblaki ne morejo dihati betonske
pregrade in okrogla okna v rastru
 
val za valom obliva nizke strehe
kot negiben kembelj po velikanskem snetem
zvonu spoji niso členi kot se na
 
vedno isti sliki rdeča vedno pojavlja
pod krinko kot okras naključni mimoidoči
ograje in stopnišča vedno so odprta vedno
 
znova nerazumljiva in precizni kamniti bloki
železni kabli v kamnolomu in bori ki
se kažejo na vrhu previsa vsak zamah kladiva
 
je preštet in ponovljen tisoči klešč na
zidovih hrama tisoči žebljev v pregradah
kot poljih na pobočjih praznina je vidna
 
vrata so zvita kot keson in drhtijo
od bolezni in napora roke ki vlečejo
nit statev so neme kot kamen smrt
 
in beda se ponavljajo vendar samo kot tuje
 
Prevedel Tone Škrjanec

Miloš Đurđević