Kajal Ahmad: Naslediti tri tisoč let

In če nisem ena izmed tistih
Ki jih pišejo na prve strani svojih
zbirk
Posvečeno:
Mojemu sinu, moji hčerki, mojemu možu
Ker jih nimam
In nisem ena izmed tistih, ki pišejo:
Za dušo tega in tega na
 obletnico dneva mučenikov
ki so žrtvovali svojo največjo dragocenost
Kakšno besedo?! Kakšen dar
gre enačiti z njihovim žrtvovanjem?!
In nikoli ne bom
ena izmed tistih žensk ki
Napišejo ime večnega častilca
V svoje pesmi ker tudi takšen
nisi
Tudi zato ker sem
Enkrat bila naraščaj metulja
In že stokrat naraščaj
čebel
A lahko prisežem
Da lahko okrasim pesem z vijolicami
Dam njegov ključ samo tebi
Ne samo to
Ampak da bosta nevidnost in nesmrtnost
snepčetali
s prihodnostjo
Vem da je Adamin moja ljubezen
Predanost bo dal v
Muzejske razstave
In če to ni mogoče čaščena pesem
Zlomi vrata tega zapora
In častilec pesmi odide
In mu zlomi um
 
In nisem ena izmed tistih pesnikov
ki pošiljajo
Stotine knjig v tisk
Ampak vidim da so nekatere moje pesmi
nepotrebne
Če bi lahko
Bi jih poslala v pekel
In ne na pogled mojim bralcem
 
Kurdi v letu tri tisoč
Pojejo himno (O, sovražnik[1])
na robu dvorišča
On poskuša zapravljati na čemur je zapravljal
Na silikonskih dekletih, drogah in etiopskih delavcih
pri ustanavljanju tovarn preprog
In paradižnikove paste in olivnega olja
To so sanje in naj se nikoli ne uresničijo
 
Kurdi privrženi letu tri tisoč
In on ne ve kako je pritisniti
gumb neodvisnosti
Ljubezen bo razstavljena
V mednarodnih muzejih
In častilec pesmi ne more
Zlomiti vrat tega zapora
 
Vadi za tiste dni
ki prihajajo z bojem
Za neodvisnost
In narod, rasa in barva kože
To bo proizvedeno v velikanskih tovarnah
Lahko se pojavi
oseba (Mawlawijevega) nasledstva
ali tvojega naraščaja
v tri tisočem
Trenutki potresov so znani
In lahko prehitevajo ali zamujajo po
sto let
Datumi rojstva in smrti
Ljudje na sodiščih podpisujejo poročne pogodbe
z roboti
In otroci in živali spijo na
ulicah
Jaz sem kot nekdanji trenutki
Ker sem ponesreči postala ženska
Me hiša in ulica nameravata ubiti
 
Verjemi mi
Znanost bo šla v v nasprotno smer kot bi moralo iti človeštvo
Kot drveči avti
Ga bodo uničile posledice
Oh … kako ljubim tri tisoč
novorojenih let!
In če sem prepričana da so
Ne morejo ljubiti nikogar
 
Sem shekana privrženka leta tri
tisoč
Ne poznam nikogar in nihče ne pozna mene
In vem da bo ljubezen vstopala v muzejske
razstave
In častilec pesmi ne more
zlomiti vrat tega zapora
 

14. 12. 2022

Sulajmanija

[1] Naslov kurdske himne.

Prevod Lara Gobec

Kajal Ahmad
Latest posts by Kajal Ahmad (see all)