Ajda Borak: Pêro Sŕce v srcu 29. festivala Slovenski dnevi knjige

Kdo je Pêro Sŕce?

Tik pred vrati je vseslovenski literarni festival Slovenski dnevi knjige, 29. po vrsti. Letos poteka v 13 partnerskih mestih, njegovo osrednje prizorišče pa je Vrt Lili Novy Društva slovenskih pisateljev, v srcu Kulturne soseske – na vrtu pisateljske hiše, na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Tam se bo v organizaciji Društva slovenskih pisateljev med 7. in 9. junijem odvijal priljubljen tridnevni knjižni sejem, že en dan pred njim pa se bo pričel razgiban literarni program. Prepletala se bosta vse do nedelje zvečer.

Letošnje glavno geslo festivala »Na preži« kaže na nujnost po tem, da v današnjih nenehno spreminjajočih se in burnih časih, ostajamo še posebej »budni«, osredinjeni in na preži, saj je le to ključ za ustvarjanje boljših razmer. Ključno je, da smo ves čas »Na preži« za dobrimi knjigami, pravimi besedami in zgodbami. »Na preži« pa so tudi literarni ustvarjalci in ustvarjalke, ki so ves čas subtilni do sveta okrog sebe.

Letos bo festival, zdaj že tradicionalno, na oder povabil Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Slovenski center PEN, Javni sklad republike Slovenije za kulturne dajavnosti, edicijo Literrae Slovenicae … svoje mesto pa odstopil tudi poeziji.

Pêro Sŕce, (ki mu utrip dajejo srčice in srčki: Nela Poberžnik, Martin Mikolič, Vid Karlovšek, Matija Šik, Ivona Furlan, Hana Meško, Martin Kodarin ter Aljaž Rolih) ter Vrabec Anarhist bodo skupaj s pesmomatom predstavili igro Slastni mrlič. Pesmi, ki jih bo prerokoval pesmomat, bodo eksperimentalno sestavljali, brali in uprizarjali.

In kdo pravzaprav Pêro Sŕce sploh je?

»Ištrijanski karnevalski poet Pêro Sŕce je lepši kot Prešeren, doma s slovenskega West Coasta, kjer piše blazne verze za nevarne zvarke. V prostem času se rad ukvarja z mrliči in francoskimi nadrealisti, sicer pa glasno razpira skrite portale, sliši nevidno in neslišno gleda. S pomočjo svojih srčic in srčkov pod okriljem kulturno-izobraževalnega zavoda Trite, preganja žejo in zle duhove s pesniškimi koktejli (Mohito z limeto, Sex on the beach, Blue lagoon, Grasshopper, Old timer) ter se podi po vištah in festivalih (obiskal je že Plavajoči grad, Dneve poezije in vina, Dneve knjig v Mariboru, Ljubljanski pesniški maraton, organiziral svoj prvi Festival na višti v Hrastovljah in številne delavnice kreativnega pisanja v Kopru, Ljubljani in Dravogradu …«

Na kratko smo potipali, kaj si Pêro Sŕce misli o svojem pesniškem statusu …

Ištrijanski karnevalski poet Pêro Sŕce je lepši kot Prešeren, doma s slovenskega West Coasta, kjer piše blazne verze za nevarne zvarke.

Se vam zdi, da smo Slovenci res narod pesnikov, kot so nas označili na zadnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu?

Slovenci smo bolj narod kmetov. Je tako raznolika pokrajina, da ti uspeva vsa možna zelenjava, zelnike imam po celi Sloveniji, in vsaka regija je svojevrstna. Ma ben, anka pesniki znamo bet.

Kaj za vas pomeni, da ste del slovenskega pesniškega sveta tudi z vidika kulturnega managementa?

Sem zelo kontent, ko država prepozna potrebo lokalnega prostora in sofinancira nakup nove glave živine – če ne, je sama mižerja in morajo vse zrihtat moje pridne šavrinke.

Kaj za vas pomeni zares biti pesnik?

Biti pesnik je biti kmet: na zelniku gojiti besede in miselne kolerabe moje none.

Znani ste po performansih … zakaj se jih lotevate in kako jih doživljate?

Sem malo furbast inu nikoli tiho, tudi moji srčki so talenti na vseh področjih – poezija, muzika, vizualije, teater … jim dajem priložnost, da so kreativni inu da izražajo purana v sebi. Ma anka poezija nikoli ne sme biti na miru, ker tista ta prava poezija ni skrita samo v knjigah, ma raste zunaj inu je zdravilo za vse hudo na sveti.

In res je.

Ajda Borak