Sivakumar Ambalapuzha: Meja

Vse se je začelo, ko
sta prišli njihova koza in kokoš
in izropali babičino špinačno gredo.
Niso vedeli, da je naš otrok oskubil
prvo cvetje z njihovega mangovca.
                                       Svet je obsodil zlorabo otrok,
                                       PLO jih je uporabila kot človeške bombe proti Izraelu.

 Njihov ribnik je poplavil
in spodkopal našo ograjo.
Resnično nenamerno
smo izkopali gnojno jamo
prav ob tej ograji.
                                       Izraelska blokada oskrbe s pitno vodo
                                       bo prizadela 40.000 Palestincev na Zahodnem bregu.
 
Njihov kuža Tommie
je ugriznil našo mačko Shiney.
Rekli so, da je moja žena Tommieja
polila po gobčku z vročo vodo.
                                       Vojna med Iranom in Irakom je prinesla grozljive
                                       poskuse vojskovanja s kemičnim orožjem.
 
Razširili so govorice o zli usodi,
naš podnajemnik je izpraznil zgornje stanovanje.
Trdijo, da smo rekli,
kako horoskop njihovega sina
kaže na nesrečen in preklet zakonski stan.
                                       Siačenski ledenik naj bi zakrivil smrt več vojakov
                                       kot tamkajšnji oboroženi konflikt.
 
Na sestanku vaškega odbora za praznike
se je divje spravil name.
Krivijo me, da sem prav jaz
naščuval mladeniča, ki ga je udaril
med pretepom na lepotnem tekmovanju.
                                       Sirija pravi, da bodo morda združili svoje sile s Hezbolahom
                                       za ponovni prevzem Golanske planote.
 
Pa prav oni so protestirali,
ko smo hoteli posejati babičino piro
v našem južnem kotu.
Nikoli nismo šli na obisk k njegovi ženi
v bolnišnico, potem
ko ji je sadež kruhovca padel na glavo.
                                       Aktivna minska polja na meji z Jordanijo
                                       še vedno ogrožajo ljudi in živali.
 
Še vedno nam ni jasno,
kako to, da je naša hči pobegnila z njihovim sinom
in se poročila z njim.
Da se naši otroci in njihovi otroci
vsak dan prikradejo skozi ograjo
in se igrajo skrivalnice.
Da njihov kuža Tommie
še vedno preži na našo mačko Shiney.
Da sta se njegova sestra in svak
kot podnajemnika vselila v zgornje stanovanje.
Da se njihova koza še naprej z užitkom
pase po naši nežni špinači.
In da naš otrok vse več časa preživi
v krošnji njihovega mangovca.
Njihova kokosova drevesa dajejo več plodov,
naša gnojna jama se je izkazala za odlično gnojilo.
Njihov ribnik še naprej poplavlja ob dežju
in prinaša kačjeglavke in some na naš vrt.
                                     (Po potoku deževnice na papirnati ladjici plujejo begunske mravlje.
                                     Z obrazom v pesku, v rdeči majici in modrih hlačah, leži otroška lutka.)
 
Zidovi se porušijo,
ograje iz bodeče žice se podrejo,
ptice in zveri neovirano
sejejo semena in džungle se bohotijo.
Prek meja in med njimi
korakajo brez oklepa zajci,
pavi, levi in jeleni.
Reka spremeni tok,
tu izgine hrib
in tam se pojavi nov,
zarjaveli sodi in ščiti,
temne hudobne krogle postanejo igrače
za otroke, tukajšnji in tamkajšnji otroci
se prijateljsko igrajo z njimi.
Izmenjujeta se dež in sonce,
jesen in pomlad,
divjino prečkajo sanje
in jo spremenijo v poezijo.
Nekatera poezija postane resnična.
 
Prevedel Peter Semolič

Sivakumar Ambalapuzha
Latest posts by Sivakumar Ambalapuzha (see all)