nekateri spomini ne izginejo
in ostanejo pripeti na zgodnje otroštvo
mislim da sem bila še kot nepopisana tabla v učilnici
spominjam se kako
nisem razumela materinih besed
sosed je umrl jutri bo pogreb
nenavadno čudno sem pogledala
in si mislila sem narobe razumela
rekla sem
saj ne moreš umreti
toda z odraščanjem sem opustila misel
nona ki je bila katoliško usmerjena
me je dobronamerno učila
o peklu in nebesih
ter bogu in angelih ki so za oblaki in nas gledajo
neskončno dolgo sem zrla v nebo
nič nisem rekla le čakala kdaj se bodo prikazali
ja natanko tako je bilo
(pesem bo objavljena v Zborniku pesniške delavnice Poiesis 2016 “Ko me napiše pesem”, ki izide marca 2017)
- Karmen Vidmar: Nekaj sem morala prihraniti - 2. 3. 2017
- Karmen Vidmar: Odločitev - 12. 5. 2015