Warsan Shire: Kaj je res naše

Naši moški nam ne pripadajo.
Še moj lastni oče je neko popoldne odšel in ni moj.
 
Moj brat je v zaporu, ni moj. Moji strici
grejo nazaj domov, dobijo kroglo v glavo in niso moji.
 
Moje bratrance na cesti kdo z nožem sune med rebra, ker so preveč ali niso dovolj,
niso moji. Potem pa moški, ki se jih trudimo ljubiti, pravijo,
da nosimo preveč izgube, preveč črnine,
da smo presvinčene, da bi nas prenašali, mnogo prežalostne, da bi nas ljubili.
In odidejo in žalujemo še za njimi.
 
Mar smo zato na svetu?
Da sedimo pri kuhinjski mizi in na prste
preštevamo, kdo je umrl
in kdo odšel, koga so zaprli in koga so ukradle
droge,
bolezen,
druge ženske?
 
To nima nobenega smisla.
Poglej svojo kožo, njena usta, te ustnice, te oči,
moj Bog, poslušaj ta smeh.
 
Edina tema, ki bi jo smele dopustiti v svojih življenjih, je noč,
saj še tedaj je z nami luna.

Prevedla Katja Zakrajšek

Warsan Shire

Latest posts by Warsan Shire (see all)