lahko se igrava skrivalnice in se z odejo pokrijeva preko glave
potem pa v temi iščeva znane oči in domačo sapo
ki je posledica brezskrbnega hihitanja
ko mislim nočeva dati vedeti da so perverzne
lahko si poiščeva samo najin kotiček zemlje
kjer se bova ljubila ko bova hotela in si želela
in kjer te niti soj zvezdnih luči ne bo motil med odpenjanjem moje bluze
na stara leta lahko še vedno hraniva otroka v sebi
ko se pretvarjava da ne znava črkovati najinih imen
ko se v tujih mestih igrava domačina v domačem pa turista
ko sladoledarje po svetovnih trgih nagovarjava v izmišljenem jeziku in
ko z Eifflovega stolpa vpijeva da se bova utopila v ljubezni
lahko sva odgovorna in resna ter na sobotna jutra odideva v stalno trgovino
in v nakupovalni voziček mečeva stalne stvari ki sva jih pred tem zapisala na listek
potem pa greva na belo kavo v bližnji lokal in pojeva francoski rogljiček
ker naju to spominja na razposajena pariška jutra z vonjem po poletni sopari
lahko sva ti in jaz
ki pred večernim ljubljenjem vsak na svoji strani postelje
bereva strokovna dela o grški tragediji
in se vsakič znova poglabljava v filozofske razprave če je tragedija danes še mogoča
grški konflikt pa pozno v noč razrešujeva med belimi rjuhami
ki še vedno dišijo po znoju prejšnje noči
lahko sva samotarja in se pretvarjava da sva osamljena
čeprav se globoko v sebi zavedava da imava drug drugega
in da nikoli ne bova popolnoma prazna ker imava
spomine otroke bolečino kredit in hipoteko
lahko si vsak dan rečeva da bo vse v redu in se drživa za roke
kot sveže zaljubljena najstnika ko se sprehodiva skozi stari del mesta
in ob svežih jutrih lahko gledava prebujanje sonca
ter se vsaj za trenutek rešiva teže kozmosa ki vsak dan pritiska na naju
lahko sva tam kjer sva si od nekdaj želela biti
samo reči si morava da je Pariz čez cesto
in da sva večja od vsega kar nama pride nasproti
- Anja Grmovšek: Besede so pomembne - 20. 6. 2016
- Anja Grmovšek: Avtorefleksija - 22. 1. 2016
- Anja Grmovšek: Pariz - 18. 9. 2015