Anja Grmovšek

ker je govoriti pisati in razmišljati o ljubezni težko se je odločil da ne bo nikoli več napisal ljubezenske pesmi o njej ne bo govoril niti je pestoval kot pravkar rojenega otroka svoje vročekrvne občutke bo zamrznil v kepico ledu si jo metal v zrak da bo videti kot da se z njo igra in mislili bodo da je malo psihotika verzov ne bo končeval z rimami ker bi zveneli preveč lahkotno in če hoče svetu dokazati da nima nikogar da je izgnanec izgnanega ljudstva ne sme zveneti ranljiv in [preberite več]

lahko se igrava skrivalnice in se z odejo pokrijeva preko glave potem pa v temi iščeva znane oči in domačo sapo ki je posledica brezskrbnega hihitanja ko mislim nočeva dati vedeti da so perverzne lahko si poiščeva samo najin kotiček zemlje kjer se bova ljubila ko bova hotela in si želela in kjer te niti soj zvezdnih luči ne bo motil med odpenjanjem moje bluze na stara leta lahko še vedno hraniva otroka v sebi ko se pretvarjava da ne znava črkovati najinih imen ko se v tujih mestih [preberite več]