Po lužah skačem samo še v gumijastih škornjih
dovolj imam mokrih pet
in na sušilu ni več prostora za obešanje nogavic
vijoličnih modrih črnih nogavic
sivega para več ni
ostal je na podu najinega gnezda
mogoče si ga pozabil pobrati in je še tam
tako kot si pozabil pobrati mene in sem še tu
okrog ust imam stopljene poljube
nočem jih obrisati
tako kot otrok ne obriše čokoladnega sladoleda z brade
in z njim raca naprej
premočena sem do vratu
do tam kamor si naslonil glavo
da bi jo odpočil ko se je gladina umirila
ti vrel si od odhajanj
mene od ljubezni zebe in
še preden se dodobra osušim
se spet močim s tabo
nikdar dovolj obuta,
zdaj kupujem samo še gumijaste škornje
pa še v njih luže raje obidem
Rojena sem 21. februarja 1994. Doma sem iz Podgraj pri Ilirski Bistrici, trenutno živim in študiram v Ljubljani. Kot študentka slovenistike in anglistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani si gradim življenje na besedah, ki jih imam tako rada. V svoji diplomi sem se ukvarjala s sodobno kratko prozo, predvsem literaturi pa bi se rada posvetila tudi v času magistrskega študija. Pisanje sem izbrala zgodaj; moji pesniški začetki so bili objavljeni v zbirki mladinske poezije "Pot do sanj" (2008). S poezijo nadaljujem, govorim, živim in se učim živeti. Ljubim besede, podpičja, kavo in vse letne čase, še najbolj zimo.
Latest posts by Tadeja Logar (see all)
- Tadeja Logar: Zavarovana - 5. 10. 2015