korito, ”dol-v-napušč”, božja stopala
mednje ki pobliže vedo o nameri čistila poleg školjke
tolikokrat precenjeno nebo stavi sekvence kot npr. o vračanje ki se
ne zgodi, hvala nikomur – na prehod iz pogleda v dotik – zameti
snega medtem – skozi oči in dotike – prebijajo izolate, redek jarem
traja in traja dlje kot bi zamet mogel trajati
tebi pa: trajaj mi dlje kot po navadi trajaš in kot se tako pogosto kar
na lepem raztopiš –
”mislil sem, da
bo pot vodila strmo navkreber, da bo tekla blizu kamnoloma”-
ampak odgovora ne dočakaš, z nami je isto, verjemi; ne da bi
preiskali strmo trajanje do zameta odidem tako tih kot sem le lahko
tako sam kot bom le lahko
z obrednim praškom pravijo gre najti božja stopalca glej razmočeno
sadje v odtoku stavi tišino v že tako pretesno telo
tako otrok vidi namišljene celine v črtah na dlaneh
tako živomejni tostran zatipa tvoj obraz po dežju
tako mleko zatipa tvoj obraz po dežju
kot zadnjič za maksijem folk ga v petek pije na hard
korito, mesec naprede brnenje hladilnika iz svetlobe, korito, ”dol-
v-napušč”, božja stopala. po alkoholu je bolje bruhati jebeš stekleno
pot ki objema stopala
in jutro je stekleno in osat bo kmalu dosegel drob človeštva in
dosegel ga bo enkrat za vselej moje ukrivljene prstke na stopalu
ah in luže bruhanja po vsej dunajski cesti, za savcem pa že svit.
- Blaž Božič: *** - 10. 6. 2016
- Blaž Božič: *** - 27. 4. 2015