Vesna Šare: Tebi s ključi

ne zapiraj moje omare

brez vrat je in kljuka

bi te udarila po kolenih

v najtišjem kotu slišim premik

vzpenja se po rožnati obleki

ki sem jo nosila

na razstavi

posesala me je

in razporedila

v naborke in izreze

 

moje prvo telo

je resnično in težavno

vidijo ga potepuhi

z dušo golo kot prt

lačnih ljudi

 

misli se drenjajo

in so gnojilo

ujetnikom

z luknjo

v srepečih kimonih

zlagajo besede pod zobe

in nazaj

 

zato pusti omaro

naj razcveti hotenja

naj zaznamuje pesem

jutranjega hlapca

s pestjo v steklenici

naj zakriči v pajčevinasto sonce

 

naj bo dan

Vesna Šare

Latest posts by Vesna Šare (see all)