Alenka Jovanovski: Margareta in poželjive mašine

Namesto nočne more sem imela škripanje snega,
zdravo in rusko, pri minus trideset stopinj.
Tu preživijo samo najmočnejši duhovi.
Danes si nekam resna, pravi Mojster.
Saj nisem, saj nisi, saj nisva.
Skoraj bi se pogubila v zanikanju biti,
a sem šla skozi mraz zavrnitve.
Razpoka je najboljši približek šivankinega ušesa,
skozi katerega se duša prebija eksaktno.
Škrip škrip šrkip: bosa sem in škripam pod težo snega.
Sredi ledu bi lahko zbežala.
Naštrikala brado, jo zavezala okoli prašičjega ušesca
in jo prodala kot zgodbo, ki ročice ogreje.
Ampak zgodba ne greje, zgodba so vajeti.
In vajeti so mašina, h kateri se pritakneta dve drugi mašini:
škorenj v vlogi mašine zgoraj in sneg v vlogi mašine spodaj.
Z bosim srcem stopam skoz sneg –
sneg stopa skoz boso srce.
Al škripam al pa me ni.
Ne samo bosa, tudi gola sem kot Margareta,
razpustila bi svoje pobrite lase, ko bi šlo.
Zajahajva vsak svojega prasca in fiuuu, ljubi,
brez vajeti, brez zgodbe, brez bega
letiva letiva skoz temno noč.

Alenka Jovanovski

Alenka Jovanovski je leta 2012 izdala pesniški prvenec Hlače za Džija (LUD Literatura), leta 2018 pa knjigo Tisoč osemdeset stopinj (CSK, Aleph). Objavlja v revijah Literatura, Poetikon, Dialogi. Njene pesmi so prevedene v poljščino in španščino. Vključene so tudi v antologijo Portret kobiecy w odwróconej perspektywie. 12 poetek z Czech, Slowenii i Ukrainy (FA/Art Katowice 2013) in v antologijo sodobne slovenske poezije, Bridge of Voices (2017).
Alenka Jovanovski