Članek , Aleš Mustar

O Aleš Mustar (3 Člankov)

Aleš Mustar (1968) je pesnik in prevajalec, ki opravlja svobodni poklic. Diplomiral je iz angleščine in pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in doktoriral iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti. Poleg številnih prevodov iz romunščine, prevaja tudi makedonsko književnost. Velja omeniti izbor dram vileniškega nagrajenca Gorana Stefanovskega, romana Pogovor s Spinozo Goceja Smilevskega, Hrapeško Ermisa Lafazanovskega, zbirko kratkih zgodb Moj mož Rumene Bužarovske in malodane vso prozo in poezijo Lidije Dimkovske. Pri LUD Literatura je leta 2005 izdal pesniški prvenec (U)sodno tolmačenje, ki je bil nominiran za pesniški prvenec leta, leta 2017 pa mu je pri Centru za slovensko književnost izšla druga pesniška zbirka Srednja leta. Foto (c) Tihomir Pinter

Pogovor z Alešem Mustarjem

Tvoja prva pesniška zbirka nosi naslov (U)sodno tolmačenje (2005). Njen naslov me asociira na lepo vrsto vprašanj. A naj začnem z morda najbolj očitnim, z oddaljenostjo ali bližino med resničnostjo in poezijo. Pri branju tvojih pesmi imam vseskozi občutek, da so realistične, da torej na nek neposreden način prevajaš resničnost v pesmi, po drugi strani pa se v veliki meri dogajajo, kot namiguje že naslov sam, v jeziku. Kako sam doživljaš pri pisanju razliko med jezikom in [preberite več]

4. 1. 2018

Aleš Mustar: Rekviem za Ajlana Kurdija

Z možgani prenatrpanimi s šolsko učno snovjo, namesto etike, je v mojem varnem naročju Ema še za eno noč zatisnila oči. Tudi ti, dragi Ajlan, si jih zatisnil, ti, za vekomaj, v objemu hladne vode. Sam samcat si za vedno zaspal na obali Egejskega morja, v katerem se vsako leto okopa preveč evropskih turistov, ki ob vrnitvi domov pred vsiljivci za seboj vsakič dvakrat zaklene vrata. Naj ti bo lahek pesek, Ajlan, zdaj lahko mirno gradiš gradove v oblakih. Naj te varujejo Bog, Alah, [preberite več]

25. 11. 2015

Aleš Mustar: Splitsko jutro 2015

Kot nerezident v umetniški rezidenci skozi priprta polkna opazujem močan naliv, ki je z ulic odplaknil črede turistov. Kamnite hiše, za zidovi katerih so za vedno obmolknili glasovi glasnih šjor, si bodo odpočile od hrupa in bliskavic in Dioklecijanova duša bo vsaj za nekaj časa našla svoj mir. Reveži bodo lahko v miru brskali po smetnjakih za plastenkami in si od prodaje privoščili priboljšek. Oderuški branjevci si bodo odpočili noge. Ema, ki preživlja zaslužene počitnice, [preberite več]

21. 9. 2015