Aleš Mustar: Rekviem za Ajlana Kurdija

Z možgani prenatrpanimi

s šolsko učno snovjo,

namesto etike,

je v mojem varnem naročju

Ema še za eno noč zatisnila oči.

Tudi ti, dragi Ajlan, si jih zatisnil,

ti, za vekomaj,

v objemu hladne vode.

Sam samcat si za vedno zaspal na obali Egejskega morja,

v katerem se vsako leto okopa preveč evropskih turistov,

ki ob vrnitvi domov pred vsiljivci za seboj vsakič dvakrat zaklene vrata.

Naj ti bo lahek pesek, Ajlan,

zdaj lahko mirno gradiš gradove v oblakih.

Naj te varujejo Bog, Alah,

Krišna, Višnu, Šiva.

Vest o tvoji smrti je preplavila svet,

družbena omrežja,

rumene, rdeče in črne časopise.

Milijon ljudi je všečkalo tvojo smrt na Facebooku.

Ajlan, varuhi meja ne prebirajo

ne svetih knjig ne leposlovja,

ne Ezopovih basni in ne Andersenovih pravljic,

samo zakone, hladnejše od vode, ki te je naplavila.

Zato naj te angel varuh pospremi v večnost.

Spi, dragi Ajlan,

počivaj v miru,

naj tvoja smrt trka na vest togih birokratov,

naj suši roke, tistim, ki nad tvojimi vrstniki uporabljajo solzivec,

naj se zatika v grlih politikov med delovnimi večerjami.

Spi, dragi Ajlan,

pogumnih so nebesa,

jaz bom pogoltnil cmok v grlu

in Emi za lahko noč prebral Deklico z vžigalicami.

Aleš Mustar

Latest posts by Aleš Mustar (see all)